FOTO: Bo tehnologija pomagala ohraniti romski jezik? »Najlažje se uči, ko se govori«

Kako romski jezik ohraniti in ga približati mlajšim generacijam, je bilo eno od vprašanj srečanja v Murski Soboti. Med predstavljenimi pristopi je bila tudi brezplačna aplikacija, ki učenje povezuje z igro in umetno inteligenco, v prihodnje pa jo želijo dopolniti s prekmurskim romskim narečjem.

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je 2. novembra ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika potekal simpozij Romski jezik & književnost. V ospredju so bili romsko literarno ustvarjanje, ohranjanje jezika in možnosti njegovega prenosa na mlajše generacije.

Na simpoziju so sodelovali pisatelj in pesnik Jovan Nikolič prek spletne povezave, romolog, pesnik in predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc ter romski pesnik in pisatelj Slobodan Nezirovič iz društva Romano Vozo.

Mladi vse manj uporabljajo romski jezik

Romolog, pesnik in predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je opozoril, da se po njegovih opažanjih zmanjšuje uporaba romskega jezika med mladimi, tudi v romskih naseljih. »Vse manj mladih se poslužuje romskega jezika, vse manj romski jezik govori, predvsem pa v romskih naseljih,« je povedal.

Ob tem je poudaril, da je bilo v Sloveniji na področju romskega jezika že veliko narejenega. Nastali so slovarji, strokovne publikacije in literarna dela, tudi v Murski Soboti. Po njegovih besedah je zdaj pomembno to ustvarjanje približati širši javnosti ter spodbuditi mlade k njegovi uporabi.

Standardizacija obstaja, izziv je njena uporaba

Horvat Muc je zavrnil predstavo, da standardizacija romskega jezika še ni bila opravljena. »Standardizacija romskega jezika je narejena,« je poudaril in pojasnil, da sta pri pripravi publikacije o standardizaciji sodelovala s profesorjem dr. Rajkom Đurićem.

Kot je dejal, je vprašanje predvsem, kako se standardizacija uporablja v posameznih državah in med strokovnjaki.

Dotaknil se je tudi uporabe umetne inteligence pri ohranjanju jezika. Po njegovem lahko tehnologija pomaga, vendar ne more nadomestiti pogovora z govorci, zbiranja besed, raziskovanja njihovih korenov in zapisovanja. Prav predstavljanju ustvarjalcev ter razumevanju romskega jezika je bil namenjen tudi soboški dogodek.

Jezik želijo približati mladim

Slobodan Nezirovič, predsednik romskega društva Romano Vozo z območja Velenja in Šoštanja, je opozoril, da pri svojem delu opažajo izgubljanje romskega jezika, kulture in običajev. Kot je pojasnil, se jezik v njihovem okolju uporablja predvsem v družinah, zato iščejo dodatne načine za njegovo ohranjanje.

»Mi lahko romski jezik ohranjamo na primer v pisni obliki, se pravi s publikacijami, s pesmimi, z digitalno tehnologijo in pa tudi z delavnicami,« je povedal.

Te pristope so povezali v projekt Romski elektronski laboratorij, v okviru katerega so razvili aplikacijo za učenje romskega jezika.

Uporabnik se v igri bori proti času

Aplikacija je po Nezirovičevih besedah trenutno v pilotni različici in je brezplačna. Učenje poteka skozi zgodbo, naloge in misije, uporabnik pa napreduje iz kadeta v agenta. »Sama aplikacija ne deluje kot klasična aplikacija za učenje jezika, ampak se uporabnik uči romski jezik skozi igro,« je pojasnil.

Del aplikacije omogoča tudi pogovor z umetno inteligenco v romskem jeziku. Ta možnost je zaradi stroškov časovno omejena, poleg nje pa so na voljo druge učne naloge. Vsebine vključujejo tudi film, risanko ter romsko zgodovino in kulturo. Posebno vlogo v zgodbi ima čas, ki nastopa kot nasprotnik in simbolizira izgubljanje jezika.

»Uporabnik se bori proti času, ki želi izbrisati romski jezik,« je opisal Nezirovič. Z uspešnim reševanjem nalog uporabnik napreduje in odklepa nove vsebine.

Dodati želijo tudi prekmursko narečje

Sedanja različica aplikacije po Nezirovičevih besedah temelji na narečju, ki ga govorijo v njihovi skupnosti, katere člani izvirajo iz Srbije. V prihodnje želijo vključiti še druga romska narečja.

Za prihodnje leto načrtujejo sodelovanje z govorcem prekmurskega romskega narečja, ki bi pomagal pri prevodu besed in stavkov. Uporabnik bi tako ob vstopu v aplikacijo lahko izbral narečje, ki se ga želi učiti.

Dolgoročno razmišljajo tudi o vključevanju drugih narečij in razvoju večjezičnih različic.

Družina ostaja ključna za ohranjanje jezika

Čeprav lahko digitalna orodja in delavnice pomagajo pri učenju, Nezirovič poudarja pomen vsakodnevne rabe jezika. »Jaz mislim tako, da se romski jezik najlažje uči, ko se govori, se pravi v domačem okolju, v družini,« je povedal.

Društva in projekti lahko po njegovih besedah ponudijo podporo tudi posameznikom, ki se jezika doma ne morejo naučiti. Za njegovo dolgoročno ohranitev pa ostaja pomembno, da živi v pogovoru med generacijami.

Več fotografij v spodnji fotogaleriji ...