https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

TRENDI

Se tudi vi jeseni težje zbudite? Tako si lahko olajšate jutra

16.11.2026  

Krajši dnevi, nižje temperature in vse manj naravne svetlobe vplivajo tudi na naše počutje in vsakodnevne navade. Medtem ko se poleti pogosto zbudimo že ob prvih sončnih žarkih, so jesenska jutra za marsikoga precej drugačna. Budilka zazvoni, zunaj je še tema, topla postelja pa postane še privlačnejša. Če se tudi sami v hladnejših mesecih težje spravite iz postelje, niste edini. Spremembe v letnem času namreč vplivajo na naš notranji biološki ritem, vendar si lahko z nekaj preprostimi navadami jutranje vstajanje precej olajšamo.


Zakaj jeseni težje vstajamo?

Eden glavnih razlogov je pomanjkanje naravne svetlobe. Jeseni se dnevi krajšajo, sonce vzhaja pozneje, zato zjutraj pogosto vstajamo še v temi. Svetloba ima pomembno vlogo pri uravnavanju našega notranjega biološkega ritma, saj telesu pomaga določiti, kdaj je čas za budnost in kdaj za počitek. Ko smo izpostavljeni jutranji svetlobi, možgani prejmejo signal, da se je začel dan, kar pomaga uravnavati izločanje melatonina, hormona, ki sodeluje pri uravnavanju spanja.

Na naše počutje vplivajo tudi spremembe temperature, manj gibanja na prostem in drugačen dnevni ritem. V hladnejšem delu leta se pogosto več zadržujemo v zaprtih prostorih, manj časa preživimo na dnevni svetlobi, večeri pa so lahko povezani z daljšim gledanjem televizije ali uporabo telefona. Vse to lahko vpliva na kakovost spanja in posledično na jutranjo energijo.

1. Takoj po vstajanju poiščite dnevno svetlobo

Ena najpreprostejših navad, ki lahko pomagajo pri lažjem prebujanju, je izpostavljenost naravni svetlobi. Ko vstanete, odgrnite zavese, odprite rolete in po možnosti za nekaj minut stopite na balkon ali pred hišo. Tudi ob oblačnem vremenu je zunanja svetloba praviloma močnejša od običajne notranje razsvetljave.

Če imate možnost, se zjutraj odpravite na krajši sprehod. Že 10 do 20 minut na prostem lahko pomaga telesu, da se lažje prilagodi dnevnemu ritmu. Še posebej koristno je, če to postane del vaše vsakodnevne rutine, tudi ob koncih tedna.

2. Vstajajte ob približno isti uri

Čeprav je ob koncih tedna mamljivo nekoliko podaljšati spanje, lahko velike razlike v času vstajanja porušijo ustaljeni spalni ritem. Strokovnjaki zato priporočajo, da se trudimo vstajati vsak dan ob približno enaki uri. Tako se telo postopoma navadi na predvidljiv urnik, prebujanje pa lahko postane manj naporno.

Pomembno je tudi, da si zagotovimo dovolj spanja. Odrasli praviloma potrebujejo od sedem do devet ur spanja na noč, vendar se potrebe med posamezniki razlikujejo. Če moramo zjutraj zgodaj vstati, je smiselno temu prilagoditi tudi večerno uro odhoda v posteljo.

3. Jutro začnite z nekaj gibanja

Za lažje prebujanje ni treba takoj opraviti zahtevnega treninga. Že nekaj minut raztezanja, nekaj počepov ali kratek sprehod lahko pomagajo, da se telo postopoma prebudi. Gibanje pospeši prekrvavitev, poveča občutek budnosti in pomaga premagati jutranjo zaspanost.

Če vam jutranja vadba ne ustreza, lahko nekaj gibanja vključite tudi v običajna opravila. Namesto dvigala izberite stopnice, do trgovine se odpravite peš ali psa peljite na nekoliko daljši jutranji sprehod. Pomembno je predvsem, da dan začnete aktivno in ne ostanete predolgo v postelji ali na kavču.

4. Na kakovost jutra vpliva tudi večer

Lažje jutranje vstajanje se pravzaprav začne že prejšnji večer. Če se pred spanjem dolgo zadržujemo pred zasloni, pijemo kavo pozno popoldne ali hodimo spat ob zelo različnih urah, lahko to vpliva na kakovost spanja. Priporočljivo je, da si ustvarimo umirjeno večerno rutino in se vsaj zadnjo uro pred spanjem izognemo intenzivni uporabi telefona in računalnika.

Pomaga lahko tudi prezračena, temna in nekoliko hladnejša spalnica. Pred spanjem si lahko privoščimo branje knjige, topel tuš ali drugo sproščujočo dejavnost. Kavo in druge napitke s kofeinom je smiselno omejiti predvsem v drugi polovici dneva, saj lahko njihov učinek traja več ur.

5. Zjutraj si pripravite nekaj, česar se boste veselili

Včasih je vstajanje lažje, če nas zjutraj čaka nekaj prijetnega. To je lahko dobra skodelica kave ali čaja, priljubljen zajtrk, poslušanje glasbe ali nekaj minut miru pred začetkom delovnega dne. Pomaga tudi, če si že zvečer pripravimo oblačila, torbo in vse, kar potrebujemo naslednje jutro. Tako se izognemo jutranjemu hitenju in nepotrebnemu stresu.

Čeprav se takšne spremembe morda zdijo majhne, lahko prav doslednost pri vsakodnevnih navadah dolgoročno prinese največ koristi. Ni treba, da čez noč spremenimo celotno rutino. Bolje je, da začnemo z eno ali dvema navadama in ju postopoma vključimo v svoj vsakdan.

Kdaj jutranja utrujenost ni več običajna?

Občasna jutranja zaspanost v jesenskih in zimskih mesecih ni nič nenavadnega. Če pa se kljub dovolj dolgemu spanju dlje časa zbujamo izrazito utrujeni, smo čez dan brez energije ali težko opravljamo vsakodnevne obveznosti, je smiselno poiskati vzrok. Dolgotrajna utrujenost je lahko povezana tudi z motnjami spanja, stresom ali drugimi zdravstvenimi težavami.

*Slike so simbolične

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.