FOTO in VIDEO: Kdo bo vodil občino Kuzma? Trije kandidati o prihodnosti občine

Na predvolilnem soočenju spletnega portala Pomurec.com so Jožef Škalič, Tomaž Fartek in Sonja Pelcar predstavili svoje načrte za prihodnost občine Kuzma. Razpravljali so o gospodarstvu, mladih, infrastrukturi, društvih in turizmu, ob koncu pa se je razvila tudi ostra razprava o dosedanjem razvoju občine.

Za županski stolček v občini Kuzma se potegujejo trije kandidati. Aktualni župan Jožef Škalič kandidira s podporo Nove Slovenije - krščanskih demokratov, Tomaž Fartek in Sonja Pelcar pa na volitvah nastopata kot neodvisna kandidata.

Na soočenju, ki ga je pripravil spletni portal Pomurec.com , so predstavili različne poglede na gospodarski razvoj, ustvarjanje pogojev za mlade družine, obnovo infrastrukture in prihodnost vseh petih vasi v občini.

Medtem ko Škalič poudarja dosedanje investicije in izkušnje pri vodenju občine, Fartek meni, da Kuzma potrebuje spremembe in odločnejše povezovanje s sosednjimi občinami. Pelcar pa v ospredju postavlja pregledno upravljanje občinskih sredstev, boljšo komunikacijo z občani in jasnejše načrtovanje projektov.

Gospodarstvo in delovna mesta: Kako pomagati domačim podjetnikom?

Ena prvih tem soočenja je bila gospodarska razvitost občine Kuzma. Po podatkih statističnega urada je stopnja delovne aktivnosti v občini precej nižja od slovenskega povprečja. 

Aktualni župan Jožef Škalič je opozoril, da statistični podatki po njegovem mnenju ne odražajo dejanskega stanja, saj ne vključujejo ustreznih prebivalcev, ki so zaposleni v sosednji Avstriji.  Poudaril je, da mora občina predvsem ustvariti pogoje za razvoj podjetništva, pri čemer je stroje izpostavil subvencioniranje obrestnih mer, nakup in opremo ter komunalno urejanje zemljišč.  Priznal je tudi, da bi bilo za katere koli spodbude doslej namenjenega premalo denarja, zato bi bilo treba v prihodnje povečati sredstva v občinskem proračunu.

Tomaž Fartek je opozoril na geografske omejitve občine, ki je oddaljena od avtoceste in železniške povezave.  »Kot župan bi se vsako leto z njimi sedel in jih vprašal, kako jim občina lahko pomaga, da razvijejo svoj potencial,« je dejal o sodelovanju z lokalnimi obrtniki.  Priložnost vidi tudi v prostorih nekdanjega Liva, ki bi jih bilo po njegovem mnenju mogoče urediti za potrebe domačih obrtnikov, ter v tesnejšem sodelovanju s sosednjimi občinami.

Sonja Pelcar je izpostavila svoje podjetniške izkušnje in poudarila, da dobro pozna izziv ustvarjanja ter ohranjanja delovnih mest.  »Občina sama ne more ustvariti vseh delovnih mest, kar je logično, lahko pa pomaga ustvariti pogoje, da jih bodo odpirali podjetniki,« je poudarjeno.  Zavzema se za redno sodelovanje z lokalnim gospodarstvom, boljše obveščanje o preverjanju razpisov in dodatne možnosti občinskih spodbud. Priložnosti vidi tudi v turizmu in povezovanju lokalnih ponudnikov.

Mladi odhajajo, prebivalstvo se stara: Vrtec in stanovanjske možnosti med prioritetami

Pomemben del soočenja je bil namenjen demografskemu izzivu, predvsem izseljevanju mladih in staranju prebivalstva.

Fartek je opozoril na zaplete pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta, zaradi katerih naj bi občina po njegovih besedah izgubila dve do tri leta.  Prepričan je, da bodo nove možnosti gradnje prispevale tudi k vračanju družin, ki so jih iz občine že izselile.  Posebej je izpostavil še načrt gradnjo vrtca. Zahvalil se je občinskemu svetniku in poslancu za prizadevanja pri zagotavljanju sredstev ter poudaril, da je država zavarovana del financiranja.  »In ne glede na to, kdo bo županoval, vrtec bo zgrajen,« je dejal.

Pelcar meni, da mladi za življenje v domači občini potrebujejo predvsem dostopna zemljišča, stanovanjske možnosti, delovna mesta ter kakovostne vrtce, šole in možnosti za preživljanje prostega časa.  Zavzema se za preverjanje možnosti stanovanjske gradnje na podlagi sprejetega občinskega prostorskega načrta, pri čemer opozarja, da je treba najprej ugotoviti, kateri projekti so tako dejansko izvedljivi.  Pri skrbi za starejše je izpostavila pomoč na domu, medgeneracijsko sodelovanje in preprečevanje osamljenosti. Želi si tudi večjega vključevanja mladih v občinsko odločanje.

Škalič je zdaj predstavil konkreten predlog za izboljšanje mobilnosti starejših.  Ena njegovih prvih potez v morebitnem novem mandatu bi bila nakup avtomobila za prevoz starejših do zdravnika, bolnišnice in drugih ustanov.  Vozilo bi lahko po njegovih besedah uporabljali tudi za prevoz otrok, predvsem tistih iz družine, ki nimajo ustreznih možnosti prevoza v vrtec. Pri tem je posebej omenil pripadnike romske skupnosti.  »Ni velika investicija, je malo dejanje, ki pa pomeni ogromno,« je poudaril.

Pet vasi, različne potrebe: Kdo bi odločal o investicijah?

Občino Kuzma sestavlja pet vasi, zato je bilo eno osrednjih vprašanj tudi zagotavljanje njihovega enakomernega razvoja.

Pelcar je poudarila, da morajo imeti vsi občani primerljive možnosti za kakovostno življenje, ne glede na kraj bivanja. Med prednostne naloge uvršča urejanje cest, odvodnjavanje, gradnjo pločnikov, javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo. Predlagala je pripravljen pregled štiriletnega seznama investicij, pri katerem bi upoštevali nujnost posameznih projektov, varnost, število uporabnikov in finančne možnosti občine. Opozorila je tudi na pomanjkljivo komunikacijo z občani, ki po njenih besedah včasih niso bili ustrezno obveščeni o načrtih delih.

Škalič je zavrnil namigovanja o neenakomernem razvoju in poudaril, da so v vseh petih vaseh že vlagali v ceste, vodovod, plinske domove in opremo. Napovedal je, da bi v prihodnjem mandatu predlagal ustanovitev vaških odborov, ki bi imeli določeno pristojnost in tudi finančna sredstva za reševanje potreb posameznih krajev. Po njegovem mnenju bi tako lahko vaščani hitreje rešili določene težave, ne da bi morali vedno čakati na odziv občinske uprave.

Fartek bi po izvolitvi obiskal vseh pet vasi in se z vaščani pogovarjal o njihovih razvojnih potrebah. »Ceste moramo delati smiselno, ne da jih delamo tik pred volitvami,« je poudaril. Med pomembnejšimi projekti je omenil tudi gradnjo večnamenske kulturno-športne dvorane oziroma centra, ki bi povezoval prebivalce vseh petih vasi. Ob tem je bil kritičen do dosedanje pripravljenosti občine na državno in evropske razpise. Meni, da občina zaradi pomanjkanja pripravljenih projektov izgublja priložnosti za pridobivanje sredstev.

Društva povezujejo občane, a primanjkuje prostorov za druženje

Kandidati so razpravljali tudi o društvenem življenju, ki ima v občini pomembno vlogo pri povezovanju prebivalcev in ohranjanju tradicije. Škalič je poudaril, da dobro pozna delovanje lokalnih društev in da so prav društva pomemben del življenja posameznih krajev. »Zavedam se, da so društva pravzaprav duša sleherne občine in slehernega kraja,« je dejal. Ob tem je opozoril, da sodelovanje med društvi in posameznimi vasmi ni povsod enako dobro. Po njegovem mnenju bi bilo treba več pozornosti nameniti medsebojnim odnosom, spoštovanju in povezovanju.

Fartek je pohvalil delo gasilskih društev in Gasilske zveze občine Kuzma ter izpostavil tudi športna in druga društva. Posebej je omenil NK Tromejnik in nogometno šolo Goričko, ki po njegovih navedbah združuje več kot 100 članov, ter lovsko društvo. Zavzel se je za okrepitev delovanja društva upokojencev in zagotavljanje prostorov za druženje starejših ter mladih, ki takšnih prostorov trenutno nimajo. Možnost vidi v uporabi nekaterih gasilskih domov ali prihodnji večnamenski dvorani.

Pelcar se zavzema za pregledno financiranje društev, boljše sodelovanje z občino in ponovno oživitev skupnega koledarja dogodkov. Kot eno od možnosti za ureditev kulturne in družabne dvorane je izpostavila stari zadružni dom, kjer bi lahko uredili tudi poročno dvorano in prostore za druge dejavnosti. Poudarila je, da bi bilo treba pred tem preveriti lastništvo, stanje objekta, stroške prenove in možnosti financiranja.

V razpravi se je odprlo tudi vprašanje zemljišč pri nogometnem igrišču. Pelcar je navedla, da jih je občina že odkupila od župnije, Škalič pa jo je popravil. Pojasnil je, da odkup še ni zaključen, ampak je v postopku, zato občina še ni lastnica zemljišč. Škalič je ob tem poudaril pomen sodelovanja z verskimi skupnostmi, društvi in sosednjimi občinami. Ocenil je tudi, da se bodo morale manjše občine v prihodnje zaradi razvojnih in finančnih omejitev še tesneje povezovati.

Tromeja kot turistična priložnost: Kako obiskovalci zadržati dlje?

Občina Kuzma ima zaradi lege na Goričkem, bližine tromeje in naravnih danosti potencial za razvoj turizma, vendar so kandidati opozorili, da bi bilo treba turistično ponudbo dodatno razviti.

Fartek vidi prihodnost predvsem v butičnem turizmu in povezovanju vseh goričkih občin. Opozoril je na dotrajano oziroma slabo vzdrževano učno pot na Tromeji ter predlagal razmislek o možnostih za avtodome in gradnjo manjših nastanitvenih hiš. Pohvalil je novo kolesarsko stezo, ki je po njegovih besedah dobro obiskana, in poudaril, da bi bilo treba v turistični razvoj vključiti lokalne ponudnike.

Pelcar želi, da obiskovalci ne bi prihajali le na kratek ogled Tromeje, ampak bi spoznavali tudi vasi, kulinariko, kulturno dediščino in domače ponudnike. Podpira povezovanje turističnih kmetij, gostincev, obrtnikov in društev ter urejanje pohodniških in kolesarskih poti. Pomembno se ji zdi tudi čezmejno sodelovanje z Avstrijo in Madžarsko ter postopno načrtovanje projektov ob preverjanju možnosti državnega in evropskega sofinanciranja.

Škalič je poudaril, da tako pri razvoju turizma največja omejitev finančnih sredstev. Napovedal je, da naj bi bila učna pot na Tromeji v prihodnjem letu celovito obnovljena v sodelovanju s Krajinskim parkom Goričko, pri čemer naj bi bila sredstva že predvidena. Kot pomembnost občine je izpostavil namestitvene zmogljivosti. Po njegovih besedah ima Kuzma kakovostno gostinsko ponudbo, primanjkuje pa možnosti za večdnevno bivanje turistov. Predlagal je tudi povezovanje goriških občin. Izpostavil je tudi Porabje in ustanovitev turistične agencije, ki bi skrbela za promocijo širšega območja.

Kakšna naj bo Kuzma leta 2030?

V zaključnem vsebinskem delu soočenja so kandidati predstavili svoje razvojne vizije do leta 2030.

Pelcar si želi predvsem urejeno, povezano in finančno odgovorno občino. »Sama ne obljubljam, da bo vse mogoče uresničiti takoj. Želim pa jasen načrt, odgovorno delo in odprta vrata občine,« je poudarila. Med prvimi ukrepi bi pregledala občinske finance in tekoče projekte, nato pa skupaj z občani določila razvojne prioritete vseh petih vasi. Napovedala je tudi redna srečanja po vaših in večjo preglednost pri sprejemanju občinskih odločitev.

Škalič je med prednostnimi projekti do leta 2030 izpostavil nov vrtec, športno-rekreacijski center ter obnovo starega zadružnega doma. Športno-rekreacijski center bi bil po njegovih besedah namenjen otrokom, mladim, starejšim, športnim društvom in drugim prebivalcem občine. Omenil je tudi objekt, ki je bil v preteklosti prodan in naj bi bil zdaj v postopku vračanja občine, ter načrtoval ureditev kulturne dvorane.

Fartek pa meni, da je po dolgoletnem vodenju občine čas za spremembe.  »Po 27 letih je v vsaki demokraciji čas za spremembe,« je dejal.  Njegova vizija temelji na močnejšem povezovanju s sosednjimi občinami, skupnem nastopanju na razpisih, morebitni skupni upravi in sodelovanju prek državne meje.  Poudaril je, da mora biti občina prijazna do vseh občanov, župan pa dostopen in pripravljen prisluhniti njihovim težavam.

Ali Kuzma zaostaja za sosednjimi občinami?

Zaključek soočenja je zaznamovala tudi neposredna izmenjava očitkov z aktualnim županom Jožefom Škaličem in njegovim izzivalcem Tomažem Fartekom.

Na vprašanje, zakaj bi bil primeren župan, je Škalič poudaril svoje izkušnje, dostopnost in pomen prijazne komunikacije.  »Župan v prvi vrsti mora biti vzgled,« je dejal in dodal, da mora biti pošten, pravičen in spoštljiv do vseh.

Fartek je svojo kandidaturo utemeljil z mladostjo, energijo in željo po spremembah.  Ocenil je, da so sosednje občine v preteklih letih napredovale, medtem ko je Kuzma po njegovem mnenju zaostajala pri razvoju.

Škalič je takšne očitke odločno zavrnil in naštel nekatere izvedene projekte, med drugim gradnjo dveh mostov, javno razsvetljavo, optično omrežje in vlaganja v šolsko ter vrtčevsko infrastrukturo.  Poudaril je, da občina investicije izvaja v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi.

Fartek mu je odgovoril, da je gradnjo mostov financirala država, sam pa je govoril predvsem o projektih, ki bi jih lahko občina izvedla z občinskim proračunom in dodatno pridobljenimi sredstvi.  Opozoril je na predhodno izkoriščene možnosti pridobivanja evropskih in drugih razpisnih sredstev.

Škalič je pojasnil, da je morala tudi občina prispevati svoj delež sredstev za izvedbo projektov, in Farteku očital slabo udeležbo oziroma predčasno odhajanje s sej občinskega sveta.  Fartek je odgovoril, da so bile nekatere organizirane v času, ki jih zaradi službenih obveznosti ni mogoče odstraniti. Dodal je, da so se po njegovih izkušnjah nekatere odločitve, dogovorjene na odborih in sprejetih na sejah, pozneje izvedle drugače.

Pelcar se v ta zaključni besedni dvoboj ni vključila. Na vprašanje, zakaj bi bila dobra županja, je poudarjena predvsem pripravljenost na sodelovanje.  »Obljubljam pa, da bom poslušala, sodelovala in pa odgovorno delala,« je dejala ter dodala, da želi biti župan vseh občanov in občanov, ne glede na kraj bivanja, politično prepričanje ali veroizpoved.