https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

FOKUS

Franc Cipot: Tisti, ki bo šel v krizi čim bližje naravnemu procesu, bo nagrajen tako ali drugače

3.7.2013  

Pogovarjali smo se z direktorjem javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. (Cerop d.o.o.), Francem Cipotom. Spregovorili smo o njegovi sedanji funkciji, ki je v skladu z njegovimi vrednotami – bližje naravi.  O mehkih veščinah manegerstva, ki so njemu tako naravno »pisane na kožo« ter o njegovi viziji ravnanja z odpadki: Ustvariti Zeleni rudnik sredi Pomurja.

 

Z rubriko FOKUS želimo fokusirati in razkrivati okuse pomurskih vodstvenih kadrov za posel, vodenje in ravnanje s človeškimi viri.

Pred  tremi leti je v Puconcih obstajalo veliko odlagališče odpadkov in nekaj objektov. Danes stoji tam sodoben regijski center za ravnanje z odpadki, ki ga ima v upravljanju podjetje Cerop d.o.o. – Zeleni rudnik Pomurja, ki z obdelavo odpadkov prispeva k zmanjšanju odlaganja odpadkov ter zmanjšanju onesnaževanja okolja in za katerega že ve danes takorekoč vsak človek v Pomurju.

Franc Cipot je videl v funkciji direktorja podjetja velik izziv (zase, za gospodarstvo, okolje), ko je l. 2010 opustil šestnajstletno funkcijo župana v Občini Moravske Toplice in se vrnil z novim poslanstvom, kot pravi, bližje k naravi.

S sodelavci  se trudijo za čistejše okolje z manj odpadki v Pomurju - »kraju na robu Raja« - kot ga sam rad imenuje. Z vizijo, da podjetje v resnici postane Zeleni rudnik sredi Pomurja, sedaj prilagajajo vse ostalo temu vodilu, kot osnovnemu konceptu. Odpad, ki je še vedno strošek – kot velevajo zakoni ekonomije – pa spreminjajo do te mere, da postane uporabna vrednost in konča v tem smislu, kot dobiček.

»Tisti, ki bo šel v krizi čim bližje naravnemu procesu, bo nagrajen, tako ali drugače«

»Tudi pri nas je kriza prisotna. V osnovi bi vsak gospodarstvenik moral gledati na to, da je korak pred drugimi. To pomeni, da smetano, ki je samo v določenih odstotkih na razpolago, čim več sam dobiš na svoj račun. Mi želimo, da smo na področju obdelave odpadkov pred drugimi v Sloveniji,« prične z razmišljanjem direktor podjetja, obenem pa poudari, da imajo v tem trenutku relativno dobre pogoje.

Dokončali so z izgradnjo sodobnega regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki vključuje sortiranje ločeno zbranih odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov ter mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Sedaj so pred novim izzivom, da z izrabo odlagališčnega plina izvedejo kogeneracijo proizvodno el. energije in toplotne energije. Z zeleno el. energijo bodo pokrili svoje potrebe. Dvakrat bodo pozitivno delovali, v smeri izrabe odlagališčnega plina, ki bi sicer obremenjeval okolje in drugič s proizvodnjo električne in toplotne energije. Električno energijo bodo uporabljali v poslovnem procesu in s tem zmanjšali stroške poslovanja. Toplotno energijo pa bodo uporabljali za segrevanje rastlinjaka, ki ga mislijo narediti.

Cipot kot osnovno vodilo vodenja podjetja v krizi izpostavi razvoj. Kot je podal svoje razmišljanje, samo razvoj reši podjetje in ustvarja pogoje za stabilnost poslovanja, vegetiranje in čakanje na mestu pa prinese samo še slabši rezultat.

»Mi se ukvarjamo dnevno z razvojnimi vprašanji na koordinacijah. Moja želja je, da je okoli mene zaposlenih čimveč mladih ljudi z idejami. Cenim njihovo pripravljenost sodelovati v razvoju podjetja.« Z namenom, da bi dosegli čim večje uspehe na področju razvoja so registrirali raziskovalno skupino, v kateri je tudi zaposlena domačinka, doktorica znanosti s področja kemije.

Razložil je še naslednje njihove cilje: »Če se danes odločiš, da boš iz naravnih materialov naredil gnojilo, ki nadomesti umetno in pri tem uspeš, si zmagal. Seveda razvoj ni enostaven, dolgoročno pa je izjemna dodana vrednost, v okolje in gospodarstvo. Z novim proizvodom – kompostom za različne namene v kmetijstvu – hočemo priti do nadomestka, ki bo visoko kakovostno naravno gnojilo. Svet gre v to smer in tisti ki bo šel čim bližje naravnim procesom, bo nagrajen, tako ali drugače  (z subvencijami, s povpraševanjem porabnikov,….). Vsi vedno bolj gledamo da je domače, naravno.«

Zelo zanimivo razvojno področje je uporaba »lahke frakcije«, ki nastane v procesu mehansko biološke obdelave odpadkov. Sedaj se lahka frakcija sosežiga v toplarnah in cementarnah in predstavlja za CEROP d.o.o strošek. V podjetju pa nameravajo pridobiti zmes materiala, ki bo uporabna v navadnih kuriščih.

Nekatera podjetja se v krizi odpovejo določenim ukrepom, ki bi se jih sicer posluževali, direktor Cerop d.o.o pa v zvezi s tem pravi, da nimajo nekih futurističnih velikanskih želj. Tudi širše gledano ob tem omeni svoje mišljenje, da se bomo prej ali slej morali obnašati racionalno in normalno. »Samo zato vzeti kredit, da bi naredil nek proizvod in ustvaril velik dobiček, ne da bi preveril, če ga bo kdo kupil, je neracionalno.«

 »Če si znanje in ideje  pripravljen deliti z mladimi, potem si tudi sam mlajši«

Cipot vse navedeno še naveže na prijeme v smislu dela s človeškimi viri, katerih se kot manager poslužuje pri vodenju svojih sodelavcev, pri čemer poda naslednje razmišljanje: »Vsaka generacija, ki prihaja, je še pametnejša. Če se tega zavedaš in si pripravljen deliti z mladimi znanje in ideje, mnenja, potem si tudi sam mlajši. To je moje osnovno vodilo-dati mladim možnost, da z lastnimi idejami, lastnim razvojem prispevajo k podjetju, da bo družba šla naprej,« obrazloži svoje pristope v smeri širjenja idej ter povezovanja.

»Kolektiv mora dihati pripadno, homogeno -  kakor glasba, ki takrat čisto drugače zveni«

Kar se tiče klime v podjetju, ki vlada v njihovem podjetju in za katero se direktor trudi, izpostavi v prvi vrsti pripadnost kolektivu in homogenost. »Predvsem človek začuti, ali hodijo v službo zato, da dobijo plačo in jim je to nujni socialni pogoj, da preživijo, ali pa hodijo zato, ker hočejo v podjetju dati del svoje duše. To začutiš takoj, ali je nekdo pripravljeni ostati za kratek čas, ali daljši. Ali nekdo prihaja z idejami, ali se udeležuje dogodkov, piknikov…vse to je pomembno, ker je sestavni del pripadnosti kolektiva. Kolektiv je zelo pomemben. En posameznik ne predstavlja nič. Čim bolj je kolektiv homogeni, »ubrano poje«, tem boljša je glasba.«

Na vprašanje, kako pa zaposlene motivira za pripadnost in vse našteto, pa simbolično nakaže, da je pri njih vendarle težko spati, saj se neprestano nekaj dogaja. »Da bi pri nas pred službo odložil možgane, se ob vseh aktivnostih težko zgodi,« z nasmeškom karikira, ob tem pa še doda, da pa je pomembno tudi zaupanje in delitev odgovornosti. »Moraš človeku preprosto predati vso odgovornost, da izvede določene naloge, potem se bo zadeve čisto drugače lotil, kot če ga boš za vse usmerjal.«

Dotakneva pa se še vprašanja poznavanja samega sebe ter svojih sposobnosti zaposlenih, ker prida, da je treba motivirati tudi tistega, ki je na nekem področju manj sposoben, da razišče sam sebe in prej ali slej ugotovi področje, na katerem pa bi lahko morda pokazal svoje sposobnosti in prispeval k razvoju podjetja.

Enak med enakimi

Tudi o avtoriteti spregovoriva. Sprva o moralni, ker je vendarle treba poznati, da se g. Cipota že iz časa njegovega županovanja drži nek sloves  karizme in sposobnosti na področju mehkih veščin ter komuniciranja. In ne preseneča njegov odgovor, ko pove, da poskuša biti enak med enakimi, ali vsaj prvi med enakimi. Razloži, da ne izstopa v oblačenju, z nekim zategnjenim principom, ko je v komunikaciji s sodelavci, saj bi zanj pomenila groteska, če bi med zaposlene, ki delajo tudi z odpadom prišel v »velikem olstiku ter jim potem solil pamet,« kot spet karikira. »Z ljudmi si moramo biti čim bližje, da se počutimo vsi dobro, ko se pogovarjamo, ne pa da se oblačiš in obnašaš, kot da je nekdo na nuli, ti si pa ne vem kje…«

»Ko pa je dogovor, potem pa je to to!«

V zvezi s komunikacijo ponovno poudari, da je zelo pripravljen poslušati. prav izziva sodelavce da pridejo k njemu z idejami, tudi o družabnih predlogih, ali morebiti tudi, če jih kaj teži. »Je pa drugo, pri samem principu, ko se pa nekaj dogovorimo, je potrebno izvesti tisto! Takrat pa je malo avtoritativnosti potrebno. Takrat ne more biti, da bomo karkoli. Če je to to, potem je to to! Kot je bil dogovor. Če ta del avtoritativnosti nimaš, potem je anarhija.«

»Vsak dober manager mora biti malo računovodja…pa tudi kakšen dober vic mora znati povedati«

Katere so še druge lastnost, ki naredijo dobrega managerja? »Predvsem mora biti dober organizator, poznati osnovene zakonitosti ekonomije in biti vsaj malo računovodja. Dejstvo je, da podatki, ki se pripravljajo v računovodskih službah niso sami sebi namen. Moraš jih znati brati, da veš kje si. Če pa tega občutka nimaš, pa imaš velik problem,« poudari, velik pomen pa pripiše še prilagajanju trendom na trgu, povezovanju, ustvarjanju zaupanja med ljudmi ter ustvarjanju vspodbude, pozitivne atmosfere. »Tudi kakšen dober vic moraš včasih povedati, da razvedriš in ne deluješ preveč ozko strokovno, a vse iz lastne iniciative in nenapravljeno,« zaključi.

Cipot verjame v širino, priljudnost in razgledanost tudi iz vidika splošnega recepta za uspeh, saj poudari, da smo na koncu vseeno vsi ljudje, da ni pomembna samo neka ozka stroka, temveč široko znanje, ki človeku daje širok in zanj pomemben razgled. Pravi, da je zanj zelo pomembno izobraževanje in vlaganje v nenehni lasten umski razvoj.

V prostem času blizu naravi in športu

Prosti čas pa vseeno še obstaja. Pri njem je naklonjen športu, pohodništvu in naravi, plavanju, druženju  in svoji družini.

»Vsi se moramo zavedati, da si okolje sposojamo od generacij, ki prihaja«

Na koncu intervjuja se še dotakneva prognoze v gospodastvu na področju ravnanja odpadkov in tudi širše gledano, globalno, s poudarkom na ekološki iniciativi.

Cipot je optimističen. Tako kot v Pomurju, kot širše gledano se čutijo spremembe, ekološka osveščenost in pomembnost ravnanja z odpadki.

V njihovem podjetju se trudijo v smeri ozaveščanja preko uspešnega projekta Ločujmo varujmo, ki poteka že tretje leto zapovrstjo in je razpisano še v naslednjih letih. To leto je bilo v projekt vključenih kar 22 zavodov (OŠ, SŠ), skupaj 6000 mladine, ki so prišli na ogled centra in na tak način spoznali pot odpadka ter pomembnost pravilnega ravnanja z njim.

»100 odstotne osveščenosti sicer ne bo nikoli.Je pa potrebno začeti na »vrhu piramide«. Najprej pri proizvajalcu, trgovcih, ki porabi na tone neracionalne embalaže, zgolj s ciljem privabiti potrošnika, pri tem pa uporablja materiale, ki so pozneje zelo težko razgradljivi. Potem se pa tudi mi sami moramo vprašati, kaj potrebujemo, koliko tega potrebujemo in ali res potrebujemo,« poda v razmišljanje ter ob koncu optimistično zaključi: »Imam pa občutek, da se svet vse bolj zaveda, tudi manj razviti svet, da je okolje samo eno in da si ga sposojamo iz generacij ki prihaja,« – kot zvenijo besede iz njihovega slogana. Ampak vsi moramo nekaj za to narediti.

 

TOP 5 Franca Cipota

Naj svetovni voditelj oz. navdihujoča oseba: Ne najdem specifične osebe, ki bi me navduševala, vsaj v sedanjem času ne. V zgodovini je bilo že več takšnih, ne bi pa nobenega izpostavil.

Naj glasbena skupina/izvajalec: Vlado Kreslin - en in edini.

Najljubša knjiga: Veliko preberem in je mnogo meni ljubih knjig. Morda bi izpostavil eno, ki sem jo nazadnje prebral - kot zelo zanimivo in jo vsem toplo priporočam: George Orvel: Živalska farma.

Najljubši kraj v Pomurju: Kar celotno Pomurje - "kraj na robu raja", kot vedno znova rečem.

Želja v življenju: zdravje, izobraževanje, rast in razvoj

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      03.07.2013 ob 12:37 nik gost

      Ge jin ide baukše kak v javnon podjetji! Tomi ge sploj nebi pravo podjetje,..

      6 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      03.07.2013 ob 15:26 gost - neko gost

      Jao, tega Cipota bomo še imeli v zobeh, ko nam bo s cenami preko komunalnih podjetij grenil življenje .....

      6 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      03.07.2013 ob 15:28 Gost gost

      --------Odpad, ki je še vedno strošek – kot velevajo zakoni ekonomije – pa spreminjajo do te mere, da postane uporabna vrednost in konča v tem smislu, kot dobiček.---------- Ali to pomeni, da hoče delati profit iz smeti !? In je ponosen na to, kako dobičkonosno se razvijajo ?! Da bodo delali rastlinjak in ga ogrevali z ....kot je zapisano ?!!? Tukaj gre za totalno nerazumevanje poslanstva dejavnosti ravnanja z odpadki. Edina legitimna vizija za prihodnost je ustvarjanje pogojev za dolgoročno ZMANJŠEVANJE KOLIČIN ODPADKOV, še posebej plastičnih. To je strahotno zahtevna naloga, ki terja od akterjev intervencijo na vseh področjih gospodarstva. Ne pa razmišljanje o dobičku iz smeti. To je tipična prekmurska miselnost, ki samo ponavlja, kar nekje sliši ne da bi premislila, kaj to pravzaprav pomeni. V glavi bi morali imeti prihodnost otrok, čez dvajset, petdeset let. In takrat res ne bodo fascinirani, ker se je on odlično spomnil, da je z elektriko iz smeti naredil rastlinjak !!!! Takrat bi želeli živeti čim bolj čisto okolje in minimalno smeti.

      6 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      03.07.2013 ob 16:43 gost 7 gost

      Gost - Cipot NIKJER v članki n govori, da mu je cilj čim več odpadkov, da bo iz tega delal dobiček!!!...Halo, preberi si cel članek do konca in se poglobi v celotno okoljsko-ekonomsko problematiko. Smisel je ta - ČE SO ŽE odpadki, , potem jih dajmo predelat, izrabit iz njih nekaj smornega, da dajo dodano vrednost. A si prebral tudi konec intervjuja, kjer odovarja g. Cipot, kako je optimističen glede okoljske osveščenosti prebivalstva, kamor gre v kontekst tako ločevanje odpadkov, kot cilj, da bi jih bilo na našem planetu čim manj....." 100 odstotne osveščenosti sicer ne bo nikoli.Je pa potrebno začeti na »vrhu piramide«. Najprej pri proizvajalcu, trgovcih, ki porabi na tone neracionalne embalaže, zgolj s ciljem privabiti potrošnika, pri tem pa uporablja materiale, ki so pozneje zelo težko razgradljivi. Potem se pa tudi mi sami moramo vprašati, kaj potrebujemo, koliko tega potrebujemo in ali res potrebujemo,« poda v razmišljanje ter ob koncu optimistično zaključi: »Imam pa občutek, da se svet vse bolj zaveda, tudi manj razviti svet, da je okolje samo eno in da si ga sposojamo iz generacij ki prihaja,« – kot zvenijo besede iz njihovega slogana. Ampak vsi moramo nekaj za to narediti"...KO VIDIM DA SE NEKDO SPRAVI KOMENTIRAT, KI KAR TAK NEKAJ V TRI DNI NEKAJ STRELA, NE DA BI SE SPLOH POGLOBIL MALO, MI JE KAR SLABO. PA DAJMO, RAZMIŠLJAJMO MALO...POVEDANO ENOSTAVNO VSEM RAZUMLJIVO: "PODJETJU CEROP D.O.O. NI CILJ, DA BI BILO ČIM VEČ ODAPADKOV, KI BI GA SPREMENILI V DOBIČEM, TEMVEČ, POSKUŠAJO TISTEGA, KI ŽE NAŽAAAALOST JE, SPREMENITI V KORISTNOST, NAMESTO DA BI ONESNAŽEVAL OKOLJE"...sicer pa je vsetehnološko razloženo podrobneje, kot sem prebral.

      1 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      03.07.2013 ob 17:10 Gost gost

      Trdim, DANES mora TUDI podjetje za predelavo odpadkov VPLIVATI predvsem na PROIZVAJALCE IZDELKOV - INDUSTRIJO da se bo obnašala ekološko-racionalno. Situacija je zelo kritična, čeprav na prvi pogled morda ni videti. A za naše otroke zmanjkuje časa! Vse kar danes delamo, ustvarjamo prihodnost za otroke. Poleg razume se - učinkovitega ravnanja z obstoječimi odpadki - kar je osnovna dejafnost podjetja, za katero prejema denar, mora biti glavna naloga te iste dejavnosti v aktivnem vplivanju na racionalizacijo in zmanjšanje vseh produktov, ki so surovina za CEROP! Ne pa gradnja rastlinjakov. Učenje otrok, kako naj ločujejo odpadke je potrebno in všečno, ampak glavnina onesnaževalcev so ODRASLI z vsem kar počnejo in očitno niso zreli da bi se zmogli sami disciplinirati, kot to znajo-zmorejo-delajo tisti, ki se tako radi primerjamo z njimi.

      1 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      03.07.2013 ob 21:42 Čika-pajo gost

      Ni nam všeč javni sektor z javnimi službami ker se obnašajo v narekovajo preveč potrošniško.Ko pa ta ista podjetja berejo zakonitosti tržnega gospodarstva seveda konkurirajo gospodarstvu ,kar nam spet ni prav.Moje nenje je da morajo vse javne ustanove zavodi itd delovati v smislu socialnega podjetništva.Vsak ki količkaj razume pojem sociale pa ve kaj to pomeni. Kar se pa tiče komentatorjev v zvezi gradnje rastlinjakov pa morate vsaj malo poznati tehološke procese in kaj pri teh procesih nastaja, seveda mislim na metan in s tem povezano energijo itd.Že stari pregovor pa pravi kar se Janezek nauči to Janezek zna pomeni da je potrebno otroke vzgajati stare pa kaznovati za onesnaženje katerega namerno ustvarjamo.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      05.07.2013 ob 19:43 cigani gost

      cigane ene nej vas sron ka brijšete komentare v rit se njeme potejgnete pa še vij njeme lejko idete smejtče prebejrat zdaj pa friško doj zbrište banda

      2 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      04.10.2013 ob 15:02 Delacec gost

      CIPOT je zakooon ;)

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.