https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

POLITIKA

Na prvi skupni seji občinski sveti štirih občin soglasni: Napovedujemo boj!

12.05.2015 ob 10:30  

Prejšnji teden je v prostorih OŠ Gornja Radgona potekala prva skupna izredna seja Občinskih svetov občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače. Glavni točki razprave sta bili seznanitev s Pravilnikom nujne medicinske pomoči in stanje na projektu "Oskrbe s pitno vodo – Sistem C". 

 

Napovedujejo boj

"Smo pri točki dnevnega reda, ko nam država umika nekaj, kar mislimo da nam pripada," je odprl razpravo župan Gornje Radgone Stanislav Rojko. V nadaljevanju je poudaril odgovornost vseh prisotnih - občinskih svetnikov vseh štirih občin, ki spadajo pod Upravno enoto Gornja Radgona: Občina Apače, Občina Gornja Radgona, Občina Radenci in Občina Sveti Jurij ob Ščavnici. "Mi smo danes tukaj zato, da jasno in glasno povemo "Ne dragi moji gospodje, mi pa se ne damo, tudi mi smo pripadniki, državljani te Republike Slovenije in tudi nam pripada standard in mi ne dopuščamo,da bi se standard občanov znižal" je nadaljeval. Župani preostalih treh občin so se pridružili njegovim besedam, ter izrazili zaskrbljenost nad pričakovanimi spremembami, ki jih prinaša Pravilnik nujne medicinske pomoči, ki je bil predstavljen 22. aprila 2015.

Na prvi skupni izredni seji je bil prisoten tudi Joža Primožič, direktor Zdravstvenega doma Gornja Radgona. "Moti me, ker smo na mizo dobili pravilnik, ne pa predlog ali osnutek, " je povedal, razočaran nad vsebino pravilnika. Prisotnim je predstavil argumentirana dejstva (podrobneje v priponki spodaj) za nestrinjanje s predlogom Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči oziroma "logične protiargumente, za katere mislim, da bo ministrica Milojka Kolar Celarc težko dala adekvaten odgovor".

"Bojimo se, da po tem novem pravilniku zgubljamo čas," je še poudaril in dodal, da ne zahtevajo nekaj, kar bi koristilo njim, v zdravstvu ampak da govorijo o dobrobiti ljudi.

 "Očitno smo ljudje severovzhodne slovenije zelo potrpežljivi in se kar hitro sprijaznimo z nekaterimi zadevami, ampak mislim, da moramo enkrat pokazati tudi - prvič tej naši politiki, drugič pa tudi širni Sloveniji - da smo Slovenci, da smo državljani Republike Slovenije in da smo upravičeni do enakih storitev, kot so jih deležni v večjih centrih, v večjih središčih," je bil strog Franc Pižmoht, župan Občine Apače. Janez Rihtarič, župan Občine Radenci je dodal da je treba "ostro protestirati proti temu kar nam hočejo skuhati, ter zahtevati da ostane vsaj takšno kot je, če že ne boljše". Za odločen ne proti določilom pravilnika je bil tudi Miroslav Petrovič, župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici: "Naš namen danes je, da rečemo odločen ne določilom pravilnika, ki zmanjšuje zdravstvene storitve, predvsem pa določila, ki ogrožajo življenja naših občanov in občank!" Župan Stanislav Rojko (GR) se je ob vsem tem spraševal predvsem kakšna je cena naših življenj: " Kdo je tisti, ki se pod tak dokument, ki je lahko smrtna obsodba za nekoga, podpiše? Kdo je ta junak? In mi bodimo tisti ki pravimo temu odločni ne!"

 

Svoja mnenja so izrazili tudi posamezni svetniki iz vseh štirih občin. David Roškar (GR) je tako poudaril, da sklep, ki ga bodo sprejeli, ne bodo dovolj in predlagal, da se vsem občanom in občankam omogoči, da s svojimi podpisi izrazijo nestrinjanje s tem pravilnikom. "Če bo ta pravilnik slučajno potrjen s strani Vlade RS in Državnega zbora, pa predlagam da vse štiri občine nemudoma vložijo ustavno presojo, z namenom da se ugotovi ali smo državljani enakopravni pred zakoni ali nismo," je zaključil. Slavica Trstenjak (Sveti Jurij ob Ščavnici) je bila podobnega mnenja kot župan Občine Apače. "Vedno znova smo tukaj, v tem našem koncu, kokošji glavi, preveč tiho, preveč pokorni, preveč nekako tolerantni na stvari, ki nam jih deklarira center Ljubljana." Po njenem mnenju bi morali tudi preveriti kako imajo to urejeno v tujini, kakšne so njihove izkušnje. Jožef Toplak iz Radenec pa poudaril, da je ponovno politika nad stroko.

Svetnik iz Občine Apače, Danijel Ščap, ki je zdravnik, je izrazil podporu direktorju ZD Gornja Radgona in dodal da pravilnik s strokovne in politične plati ni vredu. "To je korak nazaj, to ni vsem enako dostopna zdravstvena oskrba," je dejal in dodal, da sprejet sklep ne bo dovolj - na vrsti bodo sami ljudje.

Malačič Stanislav, Vodja urgentne službe v ZD Gornja Radgona je opomnil, da dostikrat med življenjem in smrtjo odločajo minute. Na glas se je spraševal, kakšen je pravilnik, če v njem že z zapisoma da je v urbanih področjih dostopni čas v 80 % primerov 10 minut, v ruralnih področjih pa 20 minut. "Kakšen je pravilnik, ki že v osnovi našo populacijo deli na dva dela?Dostopni čas oziroma kvalitetna oskrba bi morala biti za vse enaka!"

Ker je beseda tekla tudi o helikopterskih bazah – v Sloveniji je samo ena - je omenil izkušnjo iz Nemčije. "Ena od indikacij v Nemčijii za klicat helikopter je, če z drugimi sredstvi ni mogoče priti do kraja pomoči potrebnih v 15 minutah. Ker v nemčiji ni kraja, kjer se v 15 minutah ne bi dalo dobiti helikopterja. Imajo nad 70 helikopterskih baz in vsak pokriva območje od 70-80 km." V Pomurju se namreč pomoči helikopterja, zaradi dolgega doleta več kot ene ure, ne poslužujejo in po mnenju nekaterih bi bilo potrebno ustanoviti nujno helikoptersko enoto tudi v Murski Soboti.

Dopis (spodaj v priponki), ki ga je podpisal direktor ZD Gornja Radgona Joža Primožič, je sestavni del sprejetega sklepa, ki ga bodo štiri občine posredovale ministrstvu za zdravje in zahtevale, naj upoštevajo njihove argumente.

Projekt  "Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C" se bliža koncu

Bojana Sovič iz podjetja ProPlus investicijski inženiring, ki je projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C«, prevzela po tem ko je Janez Rožmarin, prejšnji vodja projekta odstopil, je predstavila trenutno stanje na projektu »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C« in Aneks št. 1 k Pogodbi o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju objektov.

"Gre za to, da je ta projekt, za katerega je bila podpisana investicijska dokumentacija, ki je bila osnova za izdelavo prijave za pridobitev sofinancerskih sredstev, podlaga za izdajo odločbe o dodelitvi sofinancerskih sredstev oziroma o potrditvi pojekta. Iz te odločbe so se kasneje, tekom preteklih let, izvajali določeni postopki, ki so imeli za posledico sklepanje pogodb in kot posledica teh sklepanj pogodb so bila tudi sklepanja sofinancerskih pogodb. To vse je potekalo v skladu s sklenjeno odločbo, vendar pri določenih pogodbah prihaja do več odstopanj, pri določenih manj."

Glede aneksa, ki je bil dan v obravnavo, in v katerem je definirana predvidena maksimalna možna višina sredstev za pokrivanje nujnih morebitno nesofinanciranih investicijskih del v višini 3 mil EUR (brez DDV), potrebnih za zagotavljanje celovitega delovanja sistema, je povedala, da "V primeru, ko bo prišlo do potrebe, da določen vir ni na voljo, se ta vir premošča ali nadomešča s tem aneksom, ki skupno govori o treh milijonih evrov, ki pa v določenih odstotkih pripada potem v trenutno sofinanciranje vsaki od vaših občin, " ter dodala da jim ta aneks omogoča nadaljne delo. "Mi smo se zavezali kot dodatna pomoč inženirju, da bo pri vseh teh postopkih ravnal racionalno, gospodarno, maksimalno skrbno, kar pomeni da se iz tega fond lahko počrpa minimalno sredstev ,v črnem scenariju pa lahko to znese tudi 3 mil evrov," je dodala in opozorila, da je zelo pomembno da se aneks sprejme, saj bodo v nasprotnem primeru postopki zastali, kar pa pomeni da vse tisto, kar bi se moralo zaključiti do konca leta 2015 pa se bo zaradi nesprejetja zavleklo v 2016 - avtomatično postalo neupravičen strošek.

Nekateri svetniki so ob tem izrazili mnenje, da so postavljeni v položaj, ko dejansko nimajo izbire. Z nesprejetjem aneksa bi namreč pod vprašaj postavili celoten projekt, ki se dejansko bliža koncu. Kljub vsemu so župani štirih občin, s podporo svetnikov podpisali aneks, v katerem je zapisano da maksimalna možna višina sredstev za pokrivanje nujno morebitno nesofinanciranih investicijskih del za Občino Gornja Radgona znaša 694.937 €, za Občino Apače 220.692,41 €, za občino Radenci 529.936,63 € in za Občino Sveti Jurij ob Ščavnici 506.479,49 €.  

Fotogalerija

Komentarji

  1. gost
    12.05.2015 ob 19:22 gost

    "Zdaj pa naj beseda še meso postane!" To je dober vzor, kako bi se morale občine s podobnimi primeri povezati.

    0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
  2. gost
    14.05.2015 ob 14:47 aneks-vodovod gost

    nekdo je pošteno zamočil , projektant ali pa nadzor , številke podelite na glavo občana in bo zelo zanimiva številka , pričakovati je po zapisanem , da je manjkajoči denar ocenjena vrednost , beseda čim manj je enako kot neznanka v matematiki , tako projektant kot nadzor je dal garancijo za svoje delo , tu je isti nadzor kot pri čistilni napravi v gornji radgoni , ali so te zaplete že pometli pod preprogo ? Prav tako občanom še vedno niste povedali cene za vodo iz pomurskega vodovoda in da še ni zagotovljena voda !

    1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

info_outline

Opozorilo

Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.