Kandidatka za Žensko leta 2016 tudi Prekmurka Joža Hodžar

Samo še malo imate časa, da oddate glas za damo, ki si po vaše zasluži častni naziv Ženske leta 2016. Glasovanje poteka v reviji Zarja in na spletni strani www.revijazarja.si. Za naziv Ženska leta 2016 se poteguje deset izjemnih žensk, med katerimi je tudi Prekmurka Joža Hodžar iz Kroga.

Joža Hodžar je upokojena medicinska sestra, ki prihaja iz Kroga in jo v Prekmurju dobro poznamo tako zaradi sočutnosti, srčnosti in iskrenosti – nič je ne bo odvrnilo od tega, da ne bi pomagala človeku v stiski – kot tudi zaradi njenega neverjetnega življenjskega optimizma, ki se ga človek v njeni bližini hitro naleze. V več kot dvajsetih letih dela na oddelku za intenzivno nego v avstrijskem Innsbrucku si je pridobila ogromno dragocenih izkušenj za življenje. Vsak dan se je srečevala z umiranjem, se seznanila z delom hospica in spoznala, kako pomembno je, da človek ne umira sam. Po vrnitvi v Slovenijo je začela pomagati ljudem na različnih področjih, še posebej dragoceno pa je njeno sodelovanje s Hospicem. Zaradi svojih izkušenj se ne boji smrti, veliko raje pa seveda govori o življenju. »Živeti moramo do konca!« pravi v intervjuju za revijo Zarja.

Foto: revijazarja.si

Izkušnje so jo izklesale

V Avstriji je spoznala moža in očeta svojih dveh otrok, po njegovi smrti se je z otrokoma vrnila v Slovenijo, kjer je bilo ob pomoči sestre, vsaj pri varstvu otrok, njeno življenje lažje. Po desetih letih skupnega življenja je izgubila tudi drugega partnerja in od takrat, pravi, je sama. Izkušnje so jo izklesale, ob njih je osebnostno zrasla, da je danes ni strah potrkati na vrata, za katerimi se skrivata žalost in bolečina. Zato se je vključila v delo Rdečega križa, nato pa še v društvo Hospic. Bila je na prvem predavanju Metke Klevišar v Murski Soboti, potem pa je začela v svojem okolju spremljati umirajoče – od Radencev, Lendave do Goričkega. V Avstriji je videla, kako je pomembno, da človek ne umira sam, zato je temu namenila veliko svojega časa v Sloveniji. »Vedno sem čutila hvaležnost človeka, ki sem ga spremljala. Te niso izražali z besedami, več so povedali njihovi stisk roke, nasmešek, oči. Vsi so hvaležni, da si zraven. To mi veliko pomeni.« Poleg dela v Hospicu je predsednica Rdečega križa v Krajevni skupnosti Krog. Zadnja leta je tudi organizacijska vodja, ki odgovorno skrbi za razvoj mreže in vse dejavnosti v zvezi s socialno problematiko krajanov. Pomaga pri razdeljevanju paketov pomoči, nedavno so pomagali zbirati denar za srčno operacijo deklice z njihovega konca v Izraelu. Na lastno pobudo obiskuje bolnike tudi na domu in upokojence v domu starejših občanov. »To je podeželje, vsi se poznamo in včasih se ljudje hočejo samo družiti, z nekom spiti kavico in malce poklepetati,« pravi. Prepričana je, da je humanitarno delo, ki ga opravlja že vrsto let, njeno poslanstvo. Ničesar ne pričakuje v zameno in se ne boji, da ji njeni ne bi pomagali, če bi se znašla v stiski. »Vnuka že zdaj pravita: Omica, ko boš pa ti stara, ti bova midva pomagala. Že zdaj mi pomagata – denimo pokosita travo. Pa sosedov deček mi je tudi nekoč dejal: Zdaj ti mene voziš naokrog, ko boš stara, bom pa jaz tebe,« se smeji. Tudi sestra ji je že veliko pomagala, pa brat in seveda njena otroka. »V družini smo zelo povezani in veseli!«

Foto: Arhiv Pomurec.com

»Pri vsakem spremljanju umirajočega rasteš tudi ti sam. Izkušnja te izoblikuje, da znaš v vsakem sočloveku videti nekaj lepega, znaš ceniti življenje. Ko vidiš, koliko je trpljenja, kaj se dogaja drugim, znaš toliko bolj ceniti življenje in ga zajemati s polno žlico.« Kar Joža nedvomno počne. »Najprej moram napolniti sebe, ko je moja košarica polna, se lahko razdajam drugim.« Svojo košarico pa polni na različne načine. »Skoraj vsak dan grem do reke Mure, kjer objemam drevo, poslušam petje ptic, šumenje listov in se povezujem z naravo. Obenem tudi kolesarim, telovadim, hodim na predavanja za tretje življenjsko obdobje, z njimi hodim na izlete, berem, pletla sem in kvačkala.« Pozimi rada smuča – ima letno karto za Roglo, kamor se pozimi odpravi vsaj enkrat na teden, pleše. Dokler si ni poškodovala desne rame, je aktivno igrala tenis in golf. Obiskuje planine, še posebej pa je zaljubljena v potovanja. Njen naslednji izziv v novembru je Kuba. Za prihodnje leto načrtuje obisk prijateljice pri Eskimih v Kanadi. Prav gotovo pa bo nekoč prehodila tudi najbolj znano romarsko pot Camino. »Želim se otresti bremen, ki jih nosim,« pravi. Potovanja so tako dragocena zato, ker vsakič znova spozna, da za življenje pravzaprav ne potrebuješ veliko. »Največ pa je vredno tisto, kar narediš za druge in s tem seveda tudi zase.«

Če menite, da si Joža Hodžar najbolj zasluži naslov ženska leta 2016 lahko glasujete s kuponi iz Zarje. Z malo sreče si lahko pridobite tudi eno od lepih nagrad. Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali jim ga pošljite v kuverti na naslov: Uredništvo revije Zarja, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana Črnuče. Lahko pa enkrat na dan oddate svoj glas za svojo favoritko na spletni strani www.revijazarja.si.