https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/go/578/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE
http://www.zniders.com/

LOKALNO

FOTO: V Gornji Radgoni gostili bilateralno konferenco županov tako z avstrijske kot slovenske strani meje

Gornja Radgona, 15.06.2018 ob 6:00  

Oba župana, tako župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko kot župan občine Bad Radkersburg Heinrich Schmidlechner, sta srečanje označila za zelo pozitivno. Zbralo se je veliko ljudi, zraven županov so bili prisotni tudi predstavniki različnih institucij, zavodov, podjetij, agencij in društev. Konferenca je bila okoljevarstveno naravnana in je potekala v Domu penine v Gornji Radgoni. Obravnavane so bile aktualne teme, ki se neposredno vežejo na širši prostor ob Muri in tamkajšnje ljudi. 


Mladinski svet Gornja Radgona oziroma Ines Zorec in Tjaž Polajžer sta predstavila delovanje z mladimi iz Bad Radkersburga. Položaj mladih se je v Gornji Radgoni ob oblikovanju odloka o mladini, vključitvi v občinsko strategijo, denarnimi nagradami za izobraževanje in izjemne dosežke (priznanja) izboljšuje ter s čezmejnim sodelovanjem krepi povezanost mladih na obeh straneh meje. Poudarki so na zaposlovanju, zdravju, informiranju in izobraževanju, športu, kulturi, mladinski organizaciji in stanovanjski problematiki mladih. Še letos bo občina Gornja Radgona zagotovila stanovanja za mladino, mlade družine. 

YOUTH today = Mladi danes = Jugend Heute je bil projekt financiran s strani Evropske komisije, programa Mladi v akciji. Vodja projekta oziroma koordinator je bil Mladinski svet Gornja Radgona, partnerji v projektu so bili občina Gornja Radgona, K. Ö. St. V. Laurina Graz zu Bad Radkersburg, Stadtgemeinde Bad Radkersburg in Gemeinde Radkersburg Umgebung. Projekt je trajal od julija 2011 do aprila 2012. Tanja Vintar, direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice je pri tem spomnila na projekt Glamur, projekt Genuss am Fluss (Užitek ob reki). Ob tem je povabila mlade, da sodelujejo na pripravi festivala za mlade v Gornji Radgoni in festivalu za mlade v Bad Radkersburgu, ki so planirani za obdobje 2019/20 prav v okviru omenjenega projekta, kjer se sicer zavzemajo za predstavitev lokalne, zdrave pridelane hrane.  

Dr. Markus Freiwein je predstavil kolesarski koncept Štajerske, ki vključuje nove table za kolesarske steze, posebej dizajn kolesarskih stez, politiko: aktivni na kolesu, inovativne ideje, možnosti, kako lahko kolesarjenje postane tudi zabavno. Mobilnost je ena od prioritet Evropske unije, ki veliko investira v kolesarske steze. V naslednjih letih (4 do 5 let) tovrstne naložbe načrtujejo tudi v Bad Radkersburgu. Zgled je mesto Graz (Gradec), kjer je kolesarstvo oziroma kolo kot prevozno sredstvo zelo popularno. Po besedah Rojka je most za kolesarje v Črncih absolutno premalo, potrebno bi bilo več stičnih točk. Župan Lenarta, magister Janez Kramberger je opozoril, da je kultura vožnje v Sloveniji zelo slaba, so pa Slovenci v Avstriji zelo vestni vozniki. Pri tem je lenarški župan omenil projekt, s katerim bo na območju osrednjih Slovenskih goric zgrajeno 125 km novih kolesarskih poti, ki bodo povezovale relacije Gornja Radgona-Maribor, Lenart-Ptuj, Cerkvenjak-Mala Nedelja, Pesnica-Maribor. Projekt je vreden 11 milijonov evrov. 

Sledila je nekoliko obsežnejša diskusija o hidroelektrarni v Hrastje Moti. V Avstriji je energetski potencial Mure izkoriščen, medtem ko v Sloveniji o tem šele razmišljajo oziroma načrtujejo. Koncesija za gradnjo je podeljena Dravskim elektrarnam Maribor. Vpliv izgradnje hidroelektrarn na okolje še pristojne institucije ugotavljajo. Rojko opozarja, da moremo ljudje ob Muri oblikovati skupno mnenje ter kot naravovarstvenik spomnil na genski zaklad črnega topola ob Muri, ki ima razmnoževanje vezano na poplave. Potrebno je torej ustrezno pretehtati argumente za in proti izgradnji hidroelektrarn. Svoj glas mora imeti tudi lokalna skupnost. Avstrijski kolegi dodajajo, da se je treba vprašati kakšno prihodnost lokalnega okolja si želimo. Župan občine Radenci, Janez Rihtarič je dodal, da Avstrijci nimajo vloge pri tem, kje se naj gradijo hidroelektrarne v Sloveniji. Opozoril je na to, da je vodostaj Mure treba dvigniti, da bodo suhi kanali ob Muri spet polni vode. Pravi, da rib v Muri ni toliko kot nekoč, ter da bomo nekaj morali narediti, vprašati ljudi ob Muri kaj si želijo ter rešiti zapuščeno območje ob Muri. Ob tem se Rihtarič sprašuje, kdo bo rešil ekološko bombo v Hrastje Moti, kjer so se dolga leta odlagale smeti s celotne Upravne enote Gornja Radgona. 

Župan Šentilja, magister Štefan Žvab je proti gradnji hidroelektrarn na Muri saj naj bi po njegovih besedah to pomenilo "infarkt" na treh področjih, prav tako je proti tudi župan občine Apače, Franc Pižmoht. Slednji je spomnil na to, da so že pred 65 leti imeli ideje in zametke o hidroelektrarnah na Muri. Poudaril je potoke, mlinščice, ki so se na avstrijski strani ohranile, pri nas pa so se uničile mrtvice, opustili vodni viri, ki smo jih v preteklosti že imeli. Pižmoht vidi rešitve v raznih pragovih, ne v hidroelektrarnah. Je izrazito "zeleni župan" in se ne strinja z državno strategijo za območje Apač ter se zavzema za turizem, kolesarstvo in lepo naravo ob reki Muri. Žal je stroka po njegovih besedah pod vplivom kapitala, sledi končni profit, ne glede na žrtve. Goran Šoster iz Prleške razvojne agencije je spregovoril o simbolnem pomenu Mure in identiteti tega prostora ter dodal, da bolj kot hidroelektrarne na Muri vidi na tem območju oblike razpršenega kapitala v obliki turizma. Ob tem opozarja, da hidroelektrarne k lokalnemu razvoju ne bodo veliko prinesle, tudi koncesije ne bodo velike. Hrvati oziroma lokalni predstavniki iz Murskega Središća se zavzemajo za ohranitev naravnega okolja ob Muri, so proti hidroelektrarnam na Muri ter opozarjajo tudi na zaščitena območja ob Muri, kjer narava sama ureja svoje stvari najboljše, človek to nikoli ne more. 

Predstavnik Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije, Aleksander Koren je poročal, da bo do konca prihodnjega leta končana revitalizacija reke Mure. Pri tem želijo vključiti čim več deležnikov (strokovnjake s kmetijskega zavoda, vodarje, gozdarje), ki bodo s skupnimi močmi in idejami pripomogli h zasnovi in alternativnim rešitvam tega problema. Župan občine Gornja Radgona je omenil še invazivke kot sta japonski dresnik, akacija in druge, ki se s pomočjo vodnega toka zelo hitro širijo. Oglasil se je tudi Jože Novak, nekoč zaposlen na ARSO Murska Sobota, in poudaril, da so bile narejene že vse študije, točno so znane lokacije. Problem je denar pravi ter dodaja, da so v Avstriji veliko bolj naklonjeni financiranju bioloških raziskav kot v Sloveniji. 

Pred odmorom je vse prisotne pozdravila tudi magistra Ksenija Škrilec s Veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju. Sledila je predstavitev Marka Savića, ki je predstavil ideje Murskega infrastrukturnega razvojnega instituta – MiRi. Železniška proga Gornja Radgona – Ljutomer ni prioritetna v strategiji razvoja železniškega prometa v Sloveniji, bi pa bila Slovenija s pristojnimi institucijami pripravljena financirati izgradnjo tri-funkcijskega mostu čez reko Muro s spremljajočo lokalno infrastrukturo v skupni višini 20 milijonov evrov. Tehnično gledano govorimo o progi, Radkersburger Bahn, ki poteka od Spielfed Strass do Bad Radkersburga in je bila odprta s strani Südbahngesellschaft že leta 1885. Pet let kasneje so zgradili tir do Ljutomera. Čez dobri dve leti bomo torej imeli priložnost proslaviti 130 obletnico te proge. Regionalno gledano je smiselno govoriti o povezavi Graz – Murska Sobota saj je proga iz Graza do Lipnice elektrificirana in dvotirna ter enotirna do Spielfelda. Prav tako je tudi proga iz Spielfelda do Bad Radkersburga enotirna, a ne-elektrificirana in redno v uporabi za regionalni potniški promet. Vsi prisotni so bili povabljeni, da se pridružijo in podprejo MiRi. Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma podpira takšno razvojno perspektivo, saj avtocesta, speljana nekako vstran od Gornje Radgone.  

Tekom bilateralne konference je bil predstavljen projekt GoMURa, ki je plod slovensko-avstrijskega sodelovanja oziroma v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija. Omenjeni projekt traja od 1. junija 2018 do 31. maja 2021, na konferenci sta projekt predstavila predstavnica z Direkcije za vode Republike Slovenije in dr. Norbert Baumann iz Deželnega urada vlade Štajerske. Vrednost projekta je 2,8 milijona evrov. 

Margreth Kortschak-Huber je predstavila načrte oziroma zasnova biosfernega parka ob reki Muri. Vanj je vključeno 5 držav, obseg območja 700 km, Natura 2000, Nacionalni parki, UNESCOVA dediščina ter turizem. Območje ob Muri želijo ohraniti v naravni obliki oziroma bi območje razdelili na več con oziroma območij. V Avstriji biosferni parki že obstajajo. Slovenska stran oziroma Zavod za varstvo narave Republike Slovenije je pripravilo vso dokumentacijo in na odločitev UNESCO-ve zaščite ob Muri še čaka, komisija naj bi o tem primeru odločala še to leto. 

Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.