https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

Povprečna starost umrlih se je zadnjih 30 letih zvišala za skoraj devet let

01.11.2019 ob 6:00  

Ob dnevu spomina na mrtve so na statističnem uradu pripravili nekaj podatkov iz statistike umrlih. V letu 2018 je umrlo 20.485 prebivalcev in prebivalk (10.113 moških in 10.372 žensk).


Statistika umrlih v Sloveniji je tudi v letu 2018 tako kot v letu 2017, ki je bilo po 2. svetovni vojni leto z drugim najvišjim številom umrlih (20.509), presegla število 20.000. V 2018 je namreč umrlo 20.485 prebivalcev in prebivalk (10.113 moških in 10.372 žensk). Tudi v 2018 je tako kot v 2017 več prebivalcev Slovenije umrlo, kot se jih je rodilo. Po enajstih zaporednih letih pozitivnega naravnega prirasta je bilo leto 2018 tako drugo leto zapored z negativnim naravnim prirastom. Ta je bil posledica višje stopnje umrljivosti oseb v primerjavi s prejšnjimi leti, zlasti v zimskih mesecih.

Povprečna starost umrlih se zvišuje

Povprečna starost umrlih se je v Sloveniji v zadnjih 30 letih zvišala za skoraj devet let (z 69,1 leta v 1988 na 77,9 leta v 2018). Moški umirajo v povprečju pri nižji starosti kot ženske, vendar se povprečna starost umrlih moških zvišuje nekoliko hitreje kot povprečna starost umrlih žensk. Povprečna starost v letu 2018 umrlih moških je bila 74,1 leta, kar je za 9,7 leta več kot pred 30 leti; takrat je bila 64,4 leta. Povprečna starost v letu 2018 umrlih žensk pa je bila 81,6 leta, kar je za 8,6 leta več kot pred 30 leti; takrat je bila 73,0 leta.

Stopnja prezgodnje umrljivosti se znižuje

Stopnja prezgodnje umrljivosti (tj. umrljivosti pred 65. letom starosti) je za moške višja kot za ženske, se pa za oba spola znižuje. Med v letu 2018 umrlimi je bilo 3.385 ali 16,5 % oseb, ki so umrle pred 65. letom (med umrlimi moškimi jih je bilo 2.294 ali 22.7 %, med umrlimi ženskami pa 1.091 ali 10,5 %). Pred 30 leti je pred 65. letom starosti umrlo skoraj za polovico več oseb kot v 2018 (6.326 ali 33,1 % oseb).

70,6 % vseh smrti v Sloveniji v 2018 posledica bolezni obtočil in neoplazem

Skoraj 71 % oseb od vseh, ki so v 2018 umrle v Sloveniji, je umrlo za posledicami bolezni obtočil in neoplazem. Najpogostejši vzroki smrti zaradi bolezni obtočil so bili: odpoved srca, srčni infarkt in možganska kap. Med najpogostejšimi vzroki smrti zaradi neoplazem pa so bili: pljučni rak, rak dojke, rak prostate in rak prebavil (rak trebušne slinavke, rak želodca). Število umrlih zaradi bolezni obtočil na 1.000 prebivalcev je bilo v 2018 najvišje prav v pomurski regiji (5,2 na 1.000 prebivalcev).

Kako dolgo naj bi živeli v prihodnosti?

Pričakovano trajanje življenja je kazalnik, ki pove, koliko let življenja lahko pričakuje oseba, rojena v določenem letu v določeni državi (kraju), ob rojstvu. Vrednost tega kazalnika se daljša, razlika v pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu med spoloma pa se počasi zmanjšuje. V zadnjih treh desetletjih se je pričakovano trajanje življenja za moške podaljšalo za 9,5 leta, za ženske pa za 7,3 leta. Dečki, rojeni v 2018 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali 78,3 leta. Na ravni statističnih regij lahko pričakujejo najnižjo starost dečki, ki so se v 2018 rodili v pomurski regiji (76,2 leta). Deklice, rojene v 2018 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakale 84 let.

Glede na rezultate projekcij EUROPOP2018, ki jih je pripravil Eurostat za vse države članice ter za Islandijo, Norveško in Švico, se predpostavlja, da bo pričakovano trajanje življenja v letu 2100 rojenih dečkov že okoli 90 let, v istem letu rojenih deklic pa okoli 93 let.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      01.11.2019 ob 8:30 gost

      Bolje živeti dobro 70 let kot slabo 90 let. Ko pogledaš te stare na pol dementne in dementne ljudi te vse mine. To ni življenje. To je trpljenje njih samih, svojcev in družbe, ki se z njimi ukvarja. Medicina in farmacija pa na vse načine podaljšujeta to agonijo, da lahko pri tem mastno služita.

      18 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        01.11.2019 ob 10:29 A79 gost

        Tako je! Kdo dela s temi ljudmi, razume o čem govoriš. Kar nekaj teh starostnikov je po možgansi kapi, napredovani demenci in se niti več ne zavedajo sebe ali okolice, kontakta z njimi ni, živijo pa še leta in leta, tako da se jih hrani, tudi s pomočjo cevke napeljane v želodec. Rabijo ogromno nege, kar pomeni ogromno časa, v večini primerov so v domovih, ki stanejo po 1200€ za take nege potrebne starostnike. Rabijo tudi ogromno zdravil, zaradi paroksizmov kroničnih bolezni in večji dovzetnosti za okužbo se pa zelo pogosto zdravijo v bolnišnici in jih je zaradi tega večje število nosilcev raznih bakterij, ki so odporne na antibiotike. Bolnišnice, sploh interni oddelek pa zaradi naštetega poka po šivih in je čez celo leto polno zaseden, tako da pacienti ležijo po 5 v sobi za 3 in tudi po hodnikih. Kar nekaj teh nepokretnih starostnikov ima številne preležanine, katere so včasih zelo velike in smrdeče, dobesedno pri živem telesu "razpadajo". Kot je predhodnik omenil, zgoraj opisano ni življenje, k večjemu trpljenje in pri nas ni varovalke, kdaj narediti konec temu trpljenju. Jaz si takega "življenja" ne želim, niti nikomur ne privoščim. Večina svojcev te starostnike da v domove ali pa vsakokrat, ko pride do poslabšanja vozijo v bolnišnico. V dosti primerih prihaja tudi do socialnih zapletov, zanemarjanja, itn. Omenjene starostnike se v bolnišnico tudi pošilja umirat. Zakaj človek pri taki starosti in slabem zdrastvenem stanju ne sme umreti doma na svoji postelji, med domačimi ljudmi ali v domu za ostarele lepo v miru, ampak se ga večinoma vozi z rešilcem v bolnico, pa tudi ne bom nikoli razumel. Za moje pojme, to ni dostojna smrt, ko ob vsem prej naštetem umreš v rešilcu, čakalnici, ambulanti, na hodniku oddelka ali v sobi polni tujih ljudi. Zakaj to pišem? Ker je to še zmeraj tabu tema, se o tem dosti ne upa govoriti, se ne izpostavlja slabosti sistema, ki jo ti starostniki živijo. Življenjska doba se res podaljšuje, ampak a je to res življenje, a se kdo vpraša kakšna je kvaliteta tega življenja?!

        16 1 Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      01.11.2019 ob 12:28 ....... gost

      Imamo tudi primere, ko človek leži več kot 20 let, ne ve za sebe, nekdo pa mastno služi, saj ta ležeči človek sploh ne ve, da živi. In to podpira zdravstvo, vlaga prepotreben denar, ki bi lahko bil namenjen ozdravitvi otrok, da ne govorim, da tega "umrlega" neguje nekaj ljudi, ki so dobro plačani. Skratka, nepotrebno, to se lahko pripeti tudi nam. Samo, kaj ima človek od življenja, ko 20 let ne ve v katerem svetu se nahaja.

      11 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      02.11.2019 ob 12:35 Lendavski nadvojvoda gost

      Pametni ,ni kaj,moralni,še bolj.V glavnem ,tisti ,ki vam po petdesetem kaj uide,se skončajte,bomo davkoplačevalci prihranili pri plenicah.Pa ne mislite si,da ne bo to precej hitro prišlo.Jaz imam še čas,sem mladi ,fajni , fantazija ženska,iz Lendave pač.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.