https://www.nepremicnine.net/oglasi-prodaja/beltinci-dobelska-cesta-2-stanovanje_6598659/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

GLOBALNO

Letos predviden odstrel šakalov, ki jih najdemo tudi v Pomurju

11.01.2020 ob 10:30  

Vlada RS je prejšnje leto potrdila spremenjeno uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, iz katere se umika šakal. Z njim se bo trajnostno upravljalo po zakonodaji s področja lovstva, vlada pa je za ustrezno prilagoditev predpisov do 1. maja 2020 predvidela prehodno obdobje.


Prehranjujejo se predvsem z mrhovino in glodavci, za človeka nenevarni

Šakali so mrhovinarji in plenilci in so po življenjskem slogu podobni ameriškim kojotom. Obarvanost kožuha je podobna kot pri volku, a z več okrasto-oranžnih odtenkov po bokih in nogah. Živijo v parih oziroma družinskih tropih, tvorijo teritorialne skupine in so monogamni.

Prehranske analize so pokazale, da se šakali prehranjujejo predvsem z mrhovino, nepravilno odloženim klavniškim odpadom, glodavci, gozdnimi sadeži in kmetijskimi pridelki. Posebno ugodna okoliščina je velika dostopnost odpadkov, ki jih šakal, očitno zelo koristno uporablja, so zapisali pri Lovski zvezi Slovenije. Žival za človeka sicer ni nevarna.

»Ker je slab lovec, podobno kot lisica, le redko upleni kakšno srno. Občasno lahko pride tudi do pojava škod na domačih živalih, vendar – podobno kot drugod po Evropi – je tudi v Sloveniji za zdaj zabeleženih primerov zelo malo. Bistveno manj kot na primer drobnice, ki jo pokončajo lisice,« je prepričan dr. Krofel, raziskovalec in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Teritorialne skupine zaznali tudi v Prekmurju

Šakal se sicer v zadnjih desetletjih z Balkana uspešno širi proti srednji in vzhodni Evropi, danes je prisotnost vrste znana v 30-ih evropskih državah. Številčnost in razširjenost vrste v Evropi se od devetdesetih let dalje intenzivno veča.

Zlati šakal se je v Sloveniji prvič pojavil leta 1953, številčno in prostorsko pa se je močno razširil predvsem v zadnjih 10 letih. Trenutno jih pri nas živi več sto, razširjeni so po vseh regijah, največ jih je na Krasu, je za STA pojasnil Krofel.

Foto: Primeren prostor za šakala (vir: sakal.gozdis.si)

Teritorialne skupine oziroma živali se je tako do sedaj zaznalo na Ljubljanskem barju, na območju Bele krajine, Cerkniškega jezera, zgornjega Posočja, v Središču ob Dravi, na Dravskem polju, na Kozinskem, Sežanskem in Goriškem Krasu, na Planinskem polju in v Prekmurju. Po zadnjih opažanjih oziroma sistematičnem monitoringu vrste ocenjujejo, da jih je nekje 1000.

Večina lovcev podpira trajnostni odstrel

Za šakala trenutno pri nas velja sistem strogega varstva, hkrati ga uredba o določitvi divjadi in lovnih dob opredeljuje kot divjad. Tako je v državi za šakala nastala pravna kolizija: en predpis ga popolnoma varuje pred poseganjem v populacijo, drugi pa to omogoča.

Med lovci je največji pomislek potencialni škodljiv vpliv, ki ga ima šakal na divjad. Več jih podpira ustavitev širjenja vrste v Sloveniji, še posebno tisti, pri katerih šakala v lovišču še ni. Večina pa jih podpira tudi trajnostni odstrel kot popolno ustavitev širjenja vrste, je zapisala Mag. Aleksandra Majić Skrbinšek iz Biotehniške fakultete.

Foto: Gostota opažanja šakalove prisotnosti, rezultati monitoringa (vir: sakal.gozdis.si)

Odstrel nima vpliva na populacijo, ampak zmanjšanje dostopnosti hrane

Miha Krofel je sicer ocenil, da sprememba zakonodaje šakala ne bo ogrozila, saj po primerih iz tujine vedo, da odstrel nima praktično nobenega vpliva na populacije šakalov.

"Na primer v Bolgariji letno odstrelijo 20.000 šakalov brez kakšnih opaznih učinkov. Raziskave iz Afrike so tudi pokazale, da šakali v odziv na odstrel povečajo svoje razmnoževanje, kar je verjetno glavni razlog, zakaj odstrel ni učinkovit. Populacijo šakalov so uspeli zmanjšati le v Izraelu, kar so dosegli z zmanjšanjem dostopnosti do hrane človeškega izvora (predvsem smeti in klavniških odpadkov)," je dejal.

Širijo se tam, kjer ni volkov

»Širjenje šakalov je bilo najhitrejše na območjih, kjer je bil volk popolnoma iztrebljen, na primer v Panonski nižini. Danes se šakali še vedno širijo, vendar se v splošnem izogibajo območjem s stabilnimi tropi volkov,« je povedal za STA Miha Krofel.

Sanitarna vloga šakala

Raziskava v Srbiji je pokazala, da je so tamkajšnje lokalno prebivalstvo šakali zelo pomembni, saj vsako leto odstranijo kar 3.700 ton živalskih odpadkov in 13 milijonov glodavcev. S tem se zmanjša verjetnost prenosa bolezni in drugih negativnih posledic, do katerih lahko pride ob večjih količinah razpadajoče mrhovine v okolici človeških naselij. Vrednost te ekosistemske storitve, ki jo šakali opravljajo v Srbiji, je bila ovrednotena na več kot 500.000 evrov na leto.

Foto: Janez Tarman

Še ena pomembna vloga šakalov, na katero je opozorila raziskava, je pomoč kmetijskim pridelovalcem pri zatiranju glodavcev na poljih. Raziskovalci so ocenili, da v Srbiji šakali letno uplenijo kar 13 milijonov glodavcev, za celotno Evropo ta ocena znaša 158 milijona uplenjenih glodavcev. Pri tem še posebej izstopa Madžarska, kjer se zaradi manjših količin klavniških odpadkov v okolju šakali prehranjujejo predvsem z voluharicami in drugimi glodavci.

*Foto: Janez Tarman

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      11.01.2020 ob 19:39 Lazterjadavekdoresnice gost

      Kdo smo mi da odločamo katera žival lahko obstoja in katera ne in v kakšni količini? To odgovornost ima narava in ne človek. Če že govorimo o škodljivcih okolja..kaj smo potem ljudje? Največji škodljivec na planetu. A potem tudi moramo odstrelit našo populacijo za pravilnost razmerja?

      26 9 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        12.01.2020 ob 7:23 Nuška Sergo gost

        Da, človek je odgovoren in ko se šakal da videti, pomeni da ga je na določenem mestu preveč. Tudi šakl ni zabit in se bo hitro naučil kje je lahka ponudba. Učil bo tudi svoje potomce. Brez filozofije o naravi, za naravo naj odgovarjajo tisti, ki so pravi strokovnjaki, sploh pa tisti ki so ustvarili neželjeno stanje z volkovi, in si še upajo svoje poglede in ne razumevanje narave ponujati javnosti, ki plačuje njihove plače. Bi vi pustili človeku, ki zlorablja otroke da jih pa pač pazi, ker so določene okoliščine.?? FILI so tisti, ki imajo nekaj zelo radi. Ne mislim žaliti ampak govorim o primerjavah neodgovornosti, zavedanja dejanskega stanja.

        8 9 Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      11.01.2020 ob 20:52 Blbl gost

      Za taksne stvari se vedno najdejo pejneze nej vazno kaksna kriza je za malo betezno deco pa cudezno nega ka narod more vkup zbirate

      9 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      12.01.2020 ob 7:28 Nuška Sergo gost

      Pri meni je bil šakal, pse nadziram, ker so lastniki in družba opredeljena, da psi ne smejo klati jagnjet..preganjati...moji jagenjčki so tudi tako kot srnini mladiči...čisto na koncu zgodbe je "škoda". Mojega dolgoletnega rejskega dela 1989, ne mora nihče plačati..nihče. Sem bila prva z drobnico v tem delu Slovenije..bilo je grozno glede psov...danes je več drobnice..javne in črne reje...in malo napadov psov. So pa psi tudi v Mestu MB klali-v parku in..kakšen upravičen haloooo?? Torej profesorji, ki ste okuženi z vašo teorijo in bla bla...v prakso

      8 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      12.01.2020 ob 11:33 Suli gost

      Prejšnji teden sem se z traktorjem peljal in na poljih med Gančani, Renkovci, Turniščem, Lipo videl neverjetno število srn, katere so se nahajale v šestih tropih z več kot dvajsetih srn v tropu. Po mojem skromnem mnenju je to mnogo preveč za ta polja, ker se dela prevelika škoda na poljinah in seveda v samih tropih srn se verjetno pojavljajo bolezni, katere privabljajo zveri kot so šakal, lisica pa mogoče tudi volk.

      13 5 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        12.01.2020 ob 14:02 čondraš gost

        Ti pa po mitraljez pa vse postreljat...še kakšnega migranta pokni, njih je po mojih ocenah tudi preveč po slovenskih gozdovih in poljih..gremo Rambo...

        12 5 Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        12.01.2020 ob 21:08 Benjamin3 gost

        Malo ste ga mimo pihnil... V zimskem času, govorim o srnjadi, pride do grupacije... Zato ste jih toliko videli! V spomladanskem času pa se ti tropi razbijejo, saj je srnjad teritorialna divjad...😉

        9 3 Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      13.01.2020 ob 7:34 gost gost

      Suli ti kot kmet nimaš pojma o narani in živež v njej tebe zanima samo subvencija in nič drugega zato ne piši budalaščin o nekih grupah srnjadi saj ti je BENJAMIN 3 lepo napisal samo po vsej verjetnosti tako ali tako tega ne razumeš povem ti pa nekaj o kmetijstvu in srnjadi ko vidiš da se srnjad pase na posevku pšenice vedi da ne dela škode ampak korist več ti ne bom razlagal kako in kaj probaj se malo poučit o tej zadevi kaj se pa tiče šakala pa povem da je toliko koristen v naravi kot TOČA , SUŠA ,POPLAVA ,OGENJ in seveda tudi tako priljubljeni migranti pri nas pa srečno.

      7 7 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        13.01.2020 ob 16:23 Suli gost

        Spoštovani gost nebi jaz sedaj nakladal tebi glede znanja, verjemi pa, da obvladam mnogo preveč znanja kot ga rabim za obdelavo zemlje v kmetijstvu. Strinjam se steboj glede paše ozimnih žit. Prosim pa, če mi poveš kako je pa v oljnih bučah, ko neprestano srne uničujejo pridelek, a ga je v jeseni več ali manj. Verjemi mi pa, da jaz nisem nasprotnik živali na poljih, sem pa proti takšnemu lovskemu turizmu, kot se izvaja na naših poljih. Kdo se želi ukvarjat z lovskim turizmom si pač naj divjad ogradi, da nebo delala škode drugemu. Mislim pa, da je že skrajni čas, da tale komunistično lovski zakon uredimo kot je v Evropi.

        8 1 Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      15.01.2020 ob 7:31 gost gost

      Suli oprosti preveč dobro se poznava in oba dobro veva da je vsesplošna divjad na naših poljih več kot potrebna na široko nebi o tem ker je preveč za pisati ali kot lovec ti povem da glede buč imaš popolnoma prav glede škode samo največ škode na bučah naredijo vrane napiši mi št. mobitela pa ti pošljem slike in posnetke kaj vrane delajo na že zrelih bučah in boš videl kdo je največji povzročitelj na naših poljih vrana vsesplošni predator kaj se pa tiče turizma kot omenjaš ga pa izvajajo samo na fazan beltinci vse ostale LD.pa samo izvajajo odstrel divjadi ki mu narekuje zavod za gozdove in državni zbor o šakalu pa kot sem ti že povedal dober cigan je mrtev cigan tako velja za šakala ki je večja zver kot volk pa se malo zamisli če jih je v pomurju tisoč saj se razmnožujujo kot podgane še ljudje ne bodo več varni verjetno si že bral kako so domačega psa na verigi dobesedno požrli nič uživaj v bolj slabi zimi pa lep dan suli.

      6 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.