»Večina slovenskih otrok bo obdobje korone prestala brez trajnih psiholoških posledic«

Na novinarski konferenci glede aktualnega stanja v zvezi z epidemijo bolezni covid-19 sta sodelovala predsednik komisije za otroke s posebnimi potrebami pri strokovnem svetu za izobraževanje, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik in vladni govorec Jelko Kacin.

Medtem ko je bila včerajšnja novinarska konferenca posvečena razmeram v šolah, ko so se k pouku vrnili tudi devetošolci, je danes beseda tekla o tem kako šolanje od doma vpliva na učence in zakaj je za otroke tako pomembno, da šolski proces teče po ustavljenih tirnicah.

Psiholog Kristijan Musek Lešnik je uvodoma dejal, da organizacija Save the Children v vsakoletnem poročilu ugotavlja, da je Slovenija zadnja leta na vrhu lestvice držav, kjer imajo otroci najboljše pogoje za življenje, tudi šolski sistem je med tistimi, ki zagotavljajo to visoko kakovost življenja. Ob tem pa je izpostavil, da se otroci vračajo v enake šole, kot so bile pred epidemijo, z istimi učitelji in ravnatelji, potrebno pa je seveda nekaj prilagoditev.

Pojasnil je, da je psihološke posledice te epidemije z vidika otrok je treba postaviti v širok kontekst. »Če pogledamo svet v zadnjih 20 letih so njihovi vrstniki doživljali hude travmatske dogodke. Dogajali so se tsunamiji, potresi, vojne, terorizem, v naši bližnji soseščini so bile izredne razmere v Bergamu, to so bila res travmatska okolja, ki lahko otrokom pustijo resne posledice,« je  izpostavil.

»Slovenskim otrokom se ni zgodil travmatski dogodek, pač pa ena velika sprememba navad, rutin in življenjskega sloga. Brez skrbi, velika večina slovenskih otrok bo obdobje korone prestala brez kakršnihkoli trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase, ki bo za nekatere bolj grenak, za tiste, ki so ostali brez valete, brez maturantskega plesa, ali nekaterih drugih pomembnih reči,« je še dodal Musek Lešnik.

Izpostavil je tudi, da razprave o tem, da so otroci zaradi tega travmatizirani povzročajo kvečjemu stres pri starših. »Otroci so večinoma bolj odporni na spremembe kot starši,« je obrazložil in dodal, da pa je drugače pri otrocih, ki so medtem bivali v okolju, kjer je bilo zaradi negativnih novic veliko tesnobe.

Problem je tudi pri otrocih, ki so imeli težave že pred epidemijo, ki izhajajo iz disfunkcionalnih družin, kjer je bilo že prej prisotno nasilje in so v šoli našli zatočišče. »V teh primerih imamo mehanizme, da se tem otrokom nudi podpora in pomoč,« je pojasnil.

Analiza v Sloveniji je pokazala, da imajo nekateri otroci težave, povezane s socialno izolacijo in občutjem osamljenosti. Po besedah Musek Lešnika je pričakovati, da bodo ti večinoma izzveneli, nekateri pa bodo potrebovali pomoč.

Izpostavil pa je še, da so imeli ukrepi tudi nekaj pozitivnih posledic. »Otroci so v tem času razvili tudi nekaj sposobnosti prilagajanja in soočanja s frustracijami, obvladovanja nepredvidljivega okolja, kompetentnosti, ustvarjalnosti in vztrajnosti pri soočanju z manj ugodnimi okoliščinami. Delu otrok, ki so se vrnili v šole, je delo od doma na daljavo tudi ustrezalo, zato se velja iz te izkušnje tudi kaj naučiti,« je zaključil.