Vključitev civilne družbe je nujna za ohranjanje interesa reke Mure

V torek, 8. septembra, je v avstrijskem Bad Radkersburgu potekal prvi Forum za Muro. Srečanje, pri katerem naj bi potekal dialog med predstavniki civilne družbe oz. zainteresirane javnosti, ki na obeh straneh meje živi ob in z Muro, državnimi uradniki in člani meddržavne Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro. 

"V kampanji Rešimo Muro! smo na problematiko delovanja slovenske delegacije v Stalni slovensko-avstrijski komisije za Muro opozarjali že pred meseci; od takratnega ministra za okolje dr. Simona Zajca smo zahtevali prevetritev sestave slovenske delegacije in njenega dolgoletnega vodstva ter, zlasti, okrepitev aktivnosti delegacije, saj pasivnost in popuščanje avstrijski strani povzročata neposredno škodo slovenski stran – opozorimo vsaj na spuščanje škodljivega mulja iz avstrijskih HE," so dejali v Zvezi društev Moja Mura.

V Zvezi Društev so prepričani, da je nujna enakovredna vključitev civilne družbe neposredno v Komisijo. S tem bi se Komisija obogatila z mnenji naravovarstvenikov in okoljevarstvenih nevladnih organizacij do predstavnikov občin ob Muri. Samo taka vključitev bi bila v skladu z Aarhuško konvencijo, ki zavezuje tako Avstrijo kot Slovenijo. Cilj konvencije je udeležba javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah. Zvezi društev se zdi, da je Forum le nek simboličen prostor, kjer bo izbrana civilna družba večino časa le v vlogi poslušalca članom Komisije in nima predvidenih formalnih vplivov na delo Komisije in sprejemanje ukrepov za zaščito Mure.

Na Forumu niso bili predstavljeni konkretni ukrepi proti onesnaževanju Mure niti novi škodljivi industrijski posegi na Muri. Od konkretnih projektov je bil predstavljen projekt goMURra, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija - Avstrija.

Cilj projekta je izboljšanje bilateralnega obvladovanja poplavne ogroženosti. Ostali projekti so bili predstavljeni površno, kot projekt revitalizacije Mure Natura Mura brez jasnega časovnega okvirja in finančne strukture. Predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, ki so izvajalci projekta, na Forum niso bili povabljeni. Del razprave na Forumu, ki je bil namenjen vprašanjem in razpravi predstavnikov civilne družbe iz obeh držav, Komisija ni dala zagotovila, da bodo predlogi upoštevani ali vsaj preučeni.

Predstavniki civilne družbe so odprli tudi vprašanje glede HE Ceršak, ampak so od Komisije dobili le odgovor, da ni seznanjena, da bi bil sprožen kakšen postopek širitve. Ampak že iz javnih objav je jasno, da investitor Dravske elektrarne Maribor načrtuje okrepitev male HE. 

"V kampanji Rešimo Muro! menimo, da se želi sprememba male HE Ceršak v veliko HE čim bolj skriti pred javnostjo – zlasti lokalno in civilno družbo, ki posegu ostro nasprotuje. Hkrati menimo, da bi se z izvedbo in postavitvijo velike HE zgodil pomemben obrat pri položaju slovenske strani. Avstrija je namreč po našem vedenju že pred leti ponudila denarno pomoč za sanacijo škode na slovenski strani, ki nastaja zaradi verige čez 30 HE na avstrijski Muri (že omenjen mulj, ipd.), a slovenska stran te »ponudbe« ni nikoli izrabila.

To, je po mnenju kampanje Rešimo Muro! nesprejemljivo, če je za to odgovorna servilnost slovenske delegacije v Komisiji, bi morali odgovorni prevzeti odgovornost! Z morebitno izgradnjo velike HE na slovenski Muri bo Avstrija odgovornost za škodo, ki bo nastajala, v celoti prepustila slovenski strani," zaključujejo v Zvezi Društev.