Slovenija največ jajc uvozi spomladi

Velika noč je pred vrati in na mizah bo spet polno dobrot: različne potice, šunka, hren, pirhi. Kaj nam o hrani, povezani z veliko nočjo, lahko pove statistika?

Pirhi so nepogrešljivi del velikonočnega zajtrka. Pripravljanje pisanih pirhov je namreč eden izmed velikonočnih običajev. Prebivalec Slovenije je leta 2019 porabil 12 kg jajc, stopnja samooskrbe pri jajcih pa je bila 95-odstotna. Slovenske kokoši so v povprečju na dan znesle 1,2 milijona jajc.

Slovenija je lani po začasnih podatkih izvozila za 4,3 milijona evrov jajc, uvozila pa jih je za 1,4 milijona evrov. Izvozila jih je največ v Hrvaško, uvozila pa iz Slovaške. Uvoz jajc je izrazito odvisen od sezone, ta sezona pa je praviloma vedno marca ali aprila, torej okoli velike noči.

Tudi hren je ena izmed tradicionalnih velikonočnih jedi. Slovenija ga veliko več uvozi, kot izvozi. V 2020 je po začasnih podatkih uvozila 13,2 tone svežega hrena, od tega 85 odstotke iz Avstrije, izvozila pa ga je 0,6 tone. S tržno pridelavo hrena se je leta 2019 ukvarjalo 73 kmetijskih gospodarstev, pridelovali so ga na 66 ha površine.

Tradicionalna velikonočna jed je tudi šunka. Slovenec je v letu 2019 porabil povprečno 36,6 kg svinjine. V Sloveniji je bilo pridelane 40 odstotkov porabljene svinjine. Lani je Slovenija vrednostno uvozila 10-krat več svinjine, kot jo je izvozila. Največ svinjine smo uvozili iz Avstrije, izvozili pa na Hrvaško.

Potica je tradicionalno pecivo, ki se pri nas pripravlja za veliko noč, pa tudi ob številnih drugih praznikih. Lani so njene sestavine v povprečju stale: 10 kokošjih jajc 1,80 evra, kilogram belega sladkorja 0,86 evra, liter polmastnega trajnega mleka 0,77 evra, kilogram pšenične moke 0,72 evra, kilogram rozin 4,15 evra, kilogram masla 8,44 evra in kilogram orehovih jedrc 13,71 evra, so navedli na Statističnem uradu RS.