»Končno se vidi luč na koncu tunela«

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali koordinator za Covid bolniške postelje pri Ministrstvu za zdravje Robert Carotta, dr. med., direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano mag. Tjaša Žohar Čretnik in Patricija Furlan Fon, v. d. glavne inšpektorice inšpektorata za infrastrukturo.

Maja Bratuša pove, da se število cepljenih s tretjim odmerkom povečuje. Včeraj je tako tretji odmerek prejelo 5.914 oseb, skupaj že 296.278. Sicer pa je v državi polno cepljenih 64,5 % starejših od 18 let in 75 % starejših od 50 let. Tudi v bolnišnicah so razmere nekoliko boljše. Danes je skupaj zasedenih 1.107 COVID postelj, od tega 277 na oddelkih intenzivne terapije. Iz bolnišnic je bilo skupaj odpuščenih še 90 pacientov, 15 oseb pa je boj z boleznijo žal izgubilo.

Nato je spregovoril Robert Carotta, dr. med., koordinator za Covid bolniške postelje pri Ministrstvu za zdravje, ki je povedal, da jih veseli, da se vendarle vidi luč na koncu tunela kar se tiče covida pri nas. Glavni strah in problem je bil, in še vedno je, velik deficit zdravstvenega kadra. Naš glavni namen na začetku četrtega vala je bil obdržati čim manj okrnjeno zdravstveno oskrbo za ostale necovid paciente. V sredini oktobra nas je presenetil pravi cunami. Takrat se je pritisk na bolnišnice izjemno povečal. Dnevni sprejem v bolnišnice je bil med 80 in 120. Zelo zaskrbljujoča pa je bil tudi izjemna rast bolnikov na intenzivni negi. Tudi od 5 do 8 dnevno. Če bi mi avgusta nekdo rekel, da bomo imeli v novembru preko 200 intubiranih bolnikov, mu ne bi verjel. Ko se je število intenzivno bolnikov približevalo 160 smo bili prisiljeni v plan B, torej povečati kapacitete na intenzivni negi na 290. Do tega števila smo prišli, cena pa je bila (pre)visoka. Standardi so se znižali s tem pa tudi kvaliteta. Nekajkrat se je po bolnišnicah skoraj zgodil Bergamo. To je preprečila iznajdljivost in požrtvovalnost zdravstvenega osebja. Zlom zdravstvenega sistema še vedno lahko povzroči pomanjkanje intenzivnih postelj oz. ustrezno število usposobljenega kadra. K sreči podatki kažejo, na smo dosegli plato, ki pa bo trajal vsaj še 14 dni.

Robert Carotta, dr. med: Nerazumljivo mi je, da se večina Slovencev niti ne zaveda resnosti in grozeče nevarnosti. Kar nekako smo sprejeli, da imamo skoraj 300 ljudi na intenzivnih covid oddelkih. Živimo normalno, se udeležujemo dogodkov, ...

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 1, 2021

"Pozabljamo, da že malo večja prometna nesreča pomeni zlom zdravstva. Nezmožnost oskrbe vseh ponesrečenih. Stojimo na robu prepada in vsak najmanjši sunek nas lahko pahne v globino. Četrti val je izredno zahteven tudi zaradi bistveno mlajše populacije, ki jo delta prizadene. Kar 80 odstotkov intenzivnih bolnikov je starih med 50 in 75 let. Od vseh bolnikov na intenzivni terapiji je več kot 80 odstotkov necepljenih. Kar nekaj 20-letnikov je potrebovalo bolnišnično zdravljenje. Covid-19 je bolezen tisočerih obrazov in lahko prizadene prav vsakega izmed nas. Ključnega pomena je predvsem cepljenje starejših od 50 let. Virus se v necepljeni populaciji prosto širi in mutira. Cepljenje zmanjšuje verjetnost novih mutacij. Vzemimo usodo v svoje roke in recimo gospodu covidu adijo in nikoli več, doda koordinator.

Mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano izpostavi, da je zadnjih 20 tednov, kar se različic tiče, situacija pri nas dokaj stabilna. Ves čas je močno prevladovala različica Delta. Ta različica je genetsko precej pestra in ima preko 150 podvrst. Zelo pomembno je, da v tem trenutku v Sloveniji še nismo odkrili različice Omikron, o kateri je govora v zadnjih dneh, in so jo prvi opisali v Južnoafriški republiki. Tam je sicer precepljenost le 23-odstotna. Primere različice Omikron so sicer že odkrili tudi v nekaterih evropskih državah. Od naših sosednjih držav sta to Avstrija in Italija. Skrbi nas, ker je kombinacija mutacij takšna, da bi to lahko pomenilo, da je različica Omikron bolj prenosljiva in da bi se lažje izogibala imunskemu odgovoru, ki je nastal po cepljenju ali po preboleli okužbi.

Patricija Furlan Fon, v. d. glavne inšpektorice inšpektorata za infrastrukturo izpostavi, da so inšpektorji v predhodnem tednu opravili 512 nadzorov v zvezi s preverjanjem ukrepov glede preprečevanja bolezni Covid-19, skupno pa so inšpektorji IRSI v mesecu novembru opravili 1785 nadzorov. Večina, 1065 nadzorov je bilo opravljenih v javnem avtobusnem in železniškem potniškem prometu, ostali nadzori pa na področju drugih dejavnosti iz nadzornih pristojnosti inšpekcij IRSI. Vozniki v avtobusnem oziroma sprevodniki v železniškem JPP morajo od potnikov zahtevati, da se izkažejo z veljavnim dokazilom o izpolnjevanju PCT pogoja in osebnim dokumentom ter obvezno uporabljajo zaščitno kirurško masko ali maske tipa FFP2. Ciljno usmerjene nadzore v avtobusnem in železniškem JPP izvajajo inšpektorji tudi ob vikendih. Nadzira se izvajanje preverjanja izpolnjevanja pogoja PCT s strani izvajalcev javnega prevoza potnikov, kot tudi upoštevanje pravil s strani potnikov. V novembru je bilo izvedenih: 744 nadzorov ter pri tem pregledano 507 avtobusov, 237 vlakov in skupno preverjenih 12.113 potnikov. V nadzorih je bilo v glavnem ugotovljeno spoštovanje zahtevanih PCT pogojev in preventivnih zaščitnih ukrepov. Ugotovljeni pa so bili tudi 3 primeri neizpolnjevanja pogoja PCT pri voznikih izvajalcev JPP. V teh primerih se je vozniku izdala takojšnja prepoved opravljanja dela in izvajanje prevoza je bilo začasno ustavljeno do zagotovitve nadomestnega voznika. Za čimbolj nemoteno in varno izvajanje JPP ravnajmo odgovorno. Spoštujmo predpisane zaščitne ukrepe in PCT pogoje ter vstopajmo v javna prevozna sredstva z že pripravljenimi dokazili na vpogled.