Obdobje izolacije se skrajša iz 10 na 7 dni

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 sta sodelovala dr. Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, in prof. dr. Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Tokratna novinarska konferenca je bila posvečena predvsem spremenjeni časovnici izolacij.

Logarjeva je uvodoma razložila razliko med izolacijo in karanteno. V karanteno se napoti osebe, ki so bile v tveganem stiku z osebo, ki je okužena. V izolacijo pa se napoti osebe, ki so že zbolele torej imajo simptome okužbe ali potrjeno okužbo. Če osebe, ki so v karanteni zbolijo preidejo iz karantene v izolacijo.

Prihaja pa do spremembe pri trajanju izolacije. Kot je pojasnil Tomažič se obdobje izolacije skrajša iz 10 na 7 dni. Sprememba naj bi obveljala v ponedeljek. Z njo pa želijo ohraniti delovanje družbe.

»Različica na omikron je izredno kužna in osebe, ki so bile cepljene ali so prebolele covid-19, so pred njo manj varne. Zato se zelo povečuje število izolacij in karanten, kar hromi zdravstveni sistem, šolstvo, gospodarstvo, skratka celotno družbo,« je dejal.

Skrajševanje izolacije velja za osebe, ki ne sodijo v skupino imunsko kompromitiranih  bolnikov in osebe, ki nimajo težjega poteka bolezni, kar bi zahtevalo hospitalizacijo, je še dejal Tomažič.

Da bo skrajševanje čim bolj varno mora biti oseba 24 ur pred zaključkom izolacije brez vročine, brez da bi vzela antipiretik, npr. Lekadol ali kakšen analgetik in opraviti mora hitri antigenski test, ki mora biti negativen. Ob tem je zahtevano, da se mora oseba v naslednjih treh dneh izogibati tesnemu stiku z drugimi, še posebej z ranljivimi osebami, in pravilno nositi zaščitno masko.

Logarjeva je spregovorila tudi o trenutni epidemiološki situaciji: »V tokratnem valu gre za nekoliko drugačno razmerje med številom okuženih in tistih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje in zdravljenje v intenzivnih enotah.«

Kot je pojasnila so pritiski na bolnišnice nekoliko manjši zaradi potrebe po kisiku. Bolnišnično oskrbo potrebujejo predvsem osebe, ki se jim zaradi okužbe s covidom-19 poslabšajo že prisotne kronične bolezni. Med okuženimi v bolnišnicah pa so tudi osebe, ki so tja prišle zaradi akutnega poslabšanja, npr. zaradi infarkta ali poškodbe in so bile ob prihodu v bolnišnico pozitivne na covid-19.

Kar se tiče bolezenskih znakov so ti po besedah Logarjeve v tem valu nekoliko drugačni: »Več je zamašenega nosu, več je nahoda, kar veliko ljudi poroča o izrazitih bolečinah pri požiranju, manj pa je kašlja in manj je težav s spodnjimi dihali.« Ob tem opozarja, da moramo biti tudi pri prehladnih znakih pozorni na to, da so ti lahko posledica okužbe z omikronom.

Opažajo tudi, da se je več oseb, ki so konec lanskega leta preboleli okužbo z različico delta, sedaj ponovno okuženi z različico omikron. Ta različica je v primerjavi s prejšnjimi po besedah Logarjeve bolj problematična kar se tiče ponovnih okužb.