Zaradi pandemije leta 2020 manj odpadkov

V 2020 je pandemija povzročila zmanjšanje količin vseh odpadkov in povečanje količine odpadkov iz zdravstva. Povečal se je tudi delež nastalih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih, kažejo podatki Statističnega urada RS.

Leto 2020 je bilo zaznamovano s pandemijo covida-19. Njene posledice, kot so omejitev družabnega življenja, zmanjšanje števila potovanj, opravljanje dela in šolanje na domu ter delno zaprtje trgovin in industrije, so vplivale tudi na količino odpadkov. V primerjavi z letom prej se je tako:

• zmanjšala količina vseh nastalih odpadkov (za 8,9 odstotka),
• zmanjšala količina odpadkov, nastalih v vseh dejavnostih (za 9,6 odstotka),
• povečal delež komunalnih odpadkov, nastalih v gospodinjstvih (za 1,2 odstotne točke),
• povečala količina odpadkov iz zdravstva (za 4,7 odstotka).

V 2020 se je najbolj zmanjšala količina nastalih mešanih odpadkov, in sicer za okoli 26 odstotkov. Ta se je zaradi spremenjenih razmer in več časa, preživetega doma (zaradi dela in šolanja na domu, čakanja na delo ipd.), deloma prenesla h količini, nastali v gospodinjstvih.

Količina mineralnih odpadkov je v 2020 znašala 5,5 milijona ton in je bila za 10 odstotkov manjša v primerjavi z letom prej. Kljub temu pa so se v nekaterih dejavnostih količine teh odpadkov povečale. Za devet odstotkov so se povečale tudi količine odpadkov iz kemijske priprave, količine nekovinskih odpadkov pa za nekaj manj kot 5 odstotkov.

Za nekaj manj kot 5 odstotkov so se povečale količine odpadkov iz zdravstva in biološki odpadki; nastalo jih je 6.079 ton. Med temi so se najbolj, za 36 odstotkov, povečale količine nevarnih odpadkov. Ti nevarni odpadki so večinoma nastali v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter so se v primerjavi z letom prej povečali za 30 odstotkov. Količina nenevarnih odpadkov iz zdravstva pa se je zmanjšala za nekaj več kot 3 odstotke.

Količina nastale odpadne hrane se je med pandemijo povečala za skoraj dva odstotka. Največje povečanje je bilo zaznati v gospodinjstvih, sedem odstotkov. Tudi količina odpadne hrane v trgovini z živili se je povečala za skoraj šest odstotkov. Zmanjšanje količine odpadne hrane pa je bilo zaznati v proizvodnji hrane (za 10 odstotkov) in v gostinstvu ter strežbi hrane (4 odstotke).

Da bi širjenje pandemije covid-19 omejili, so bili v 2020 sprejeti različni ukrepi, med drugim zaprtje šol, tovarn, trgovin in gostiln ter posledično tudi zmanjšanje transportnih dejavnosti za določen čas. Posledice okrnjenega obratovanja proizvodnih in storitvenih dejavnosti so se odrazile tudi v količinah nastalih odpadkov.

Tako se je količina nastalih odpadkov zmanjšala v predelovalnih dejavnostih za osem odstotkov, v gostinstvu za 22 odstotkov, v zdravstvu in socialnem varstvu za 53 odstotkov ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih za 67 odstotkov.

Povečala pa se je količina nastalih odpadkov v oskrbi z električno energijo in plinom za štiri odstotke, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 56 odstotkov, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih za 71 odstotkov ter v dejavnosti poslovanja z nepremičninami za 191 odstotkov.

V letu 2020 se je tudi manj recikliralo in več odlagalo. Količine predelanih odpadkov so se zmanjšale za 9 odstotkov. V 2020 je bilo recikliranih 3,2 milijona ton odpadkov ali za sedem odstotkov manj kot leto prej. Za skoraj devet odstotkov se je zmanjšala tudi obdelava v bioplinarnah in kompostarnah.

Skoraj polovica vseh predelanih odpadkov (3,4 milijone ton), predvsem gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja, pa se je uporabilo za zasipanje. Zmanjšal se je tudi sežig odpadkov v energetske namene, in sicer za šest odstotkov.

V 2020 se je recikliralo manj odpadkov iz stekla, odpadkov iz tekstila, mešanih odpadkov, odpadkov iz plastike, zavržene opreme, odpadkov iz papirja in kartona, mineralnih odpadkov, živalskih ter mešanih odpadkov hrane ter kovinskih odpadkov. Več pa se je recikliralo odpadkov iz gume, navadnega mulja, odpadkov iz lesa in kemijskih odpadkov.