Nataša Pirc Musar: »Predsednica republike mora biti branik slovenske ustave«

Pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami, ki nas čakajo 23. oktobra, bomo predstavili kandidate za predsednika Republike Slovenije.

Tokrat smo se pogovarjali s kandidatko za predsednico republike Natašo Pirc Musar, doktorico pravnih znanosti.

Zakaj naj volivci obkrožijo ravno vašo številko na glasovnici? V čem se razlikujete od drugih kandidatov?

Sem neodvisna in nestrankarska kandidatka. S seboj ne nosim nobenih bremen ali dolgov, zaradi katerih bi morala interese katerekoli stranke postavljati pred interese ljudi. Kot pravnici in prvi slovenski informacijski pooblaščenki so zame človekove pravice, pravna država, varovanje osebnih podatkov na prvem mestu, ne glede na to kakšnega svetovno nazorskega, političnega prepričanja, veroizpovedi je tisti, ki so mu bile takšne pravice kršene. Predsednica republike mora biti branik slovenske ustave. Imam izkušnje z mednarodnega parketa, saj sem več kot 15 let članica različnih mednarodnih organov, komisij, delovnih teles, prek katerih kot njihova predsednica ali predstavnica naše države aktivno sodelujem pri izobraževanju ali pomoči pri oblikovanju zakonodajnih smernic v evropskih in afriških državah.

Kakšna bo vaša moralna avtoriteta, kdaj se boste oglašali in kdaj ne?

Ne bežim od odgovornosti biti moralna avtoriteta. To legitimiteto predsednica ali predsednik dobi z neposredno izvolitvijo in izkazom zaupanja, ki mu ga daje večina volivcev in volivk, ki pridejo na dan volitev tudi na volišče. Ne nameravam se vpletati v vsakodnevno politiko, moja želja je dobro in konstruktivno sodelovanje z vsemi institucijami, ki vplivajo na oblikovanje življenja državljanov in državljank. Vsekakor pa se nameravam oglasiti, ko bodo kršene človekove pravice, ko v državi ne bo spoštovanja vladavine prava in bo demokracija na preizkušnji.

Kako pomembno se vam zdi udeleževanje na javnih dogodkih, prireditvah in tekmovanjih? Kakšen bo vaš obseg prisotnosti med ljudmi?

Predsednico ali predsednika države izvolijo državljani in državljanke neposredno. Tako razumem tudi svojo odgovornost. Najprej sem odgovorna njim, ljudem. Zato bo druženje in povezovanje z njimi v vseh zvrsteh različnosti, od športa, kulturnih, družabnih prireditev, pomemben del mojega delovnega koledarja. Predsednica je glas ljudstva, zato se mora z ljudstvom neposredno in odkrito pogovarjati ter ga tudi slišati.

Foto: arhiv Pomurec

Kako bi obravnavali sovražni govor v odnosu do pravice do svobode govora?

Nobena svoboda ni brezmejna. Ima omejitve, ima tudi odgovornosti in to tam, kjer se dotakne svobode drugega. Tako je tudi s svobodo govora. Seveda srčno podpiram našo ustavno pravico do svobode izražanja, pri čemer se kot odvetnica še posebej zavedam, da je potrebno spoštovati to, da s svojo svobodo tako ali drugače ne omejujemo ali prizadenemo drugega.

Katera področja vidike kot prednostna v domači politiki?

Ne želim zveneti nerealna, toda iskreno si želim takšno Slovenijo, v kateri bo politika stremela k iskanju skupnih rešitev, ne pa v vnaprejšnje obsojanje določenih rešitev samo zato, ker je nekdo z nasprotnega političnega brega. Želim si, da bi se končno sporazumeli, da ne moremo živeti zgolj od enega vladnega mandata do drugega. Če želimo kot družba napredovati, je nujno, da se o strateških temah poenotimo, saj njihova uresničitev presega štiriletno obdobje vlade. Funkcija predsednika države traja 5 let, to pomeni, da vsak predsednik sodeluje z vsaj dvema vladama. V ospredje postavljam 4 vsebinske sklope, kjer bom iskala soglasje, to so: podnebne spremembe in ekositemi, zdravstvena in pokojninska reforma ter varnost v njenem najširšem pomenu, od kibernetske, prehrambene, energetske, obrambne, do povsem človeške. Le tako bomo dali veljavo naslednjim generacijam in pokazali volivkam in volivcem, da ne razmišljamo zgolj o naslednjih volitvah.

Ali podpirate ustavno pravico do splava?

Kot velika zagovornica pravic vseh ljudi sem vesela odločitve ustavnega sodišča. Podpiram možnost posvojitev otrok za istospolne partnerje, pri čemer pa ne gre pozabiti, da je posvojitev proces, v centru katerega je otrok. Gre namreč za pravico otroka, ki ostane brez staršev, da živi v kar najbolj ljubeči in skrbni družinski skupnost, ki je seveda lahko tudi skupnost istospolnih partnerjev. Vedno bom neomajno podpirala tudi pravico do splava, ki je, poudarjam, ustavna pravica. Človekove pravice niso ne leve ne desne. Jih imamo ali pa jih nimamo. Druge poti ni.

* Foto: Mateja Potočnik Jordovič