V Pomurju najvišja rast cen kmetijskih zemljišč

Največja gostota obdelovalne zemlje je v Pomurju, ki je tako najbolj agrarno območje v državi. Na tem območju so cene kmetijskih zemljišč lani najbolj zrasle, še vedno pa so te pod slovenskim povprečjem.

Glede na kmetijske površine in število transakcij s kmetijskimi zemljišči lahko kot kmetijska območja države opredelimo pet tržnih analitičnih območij, in sicer Pomurje, Štajersko, Osrednjeslovensko, Savinjsko ter Dolenjsko območje z Belo Krajino.

Največja gostota obdelovalne zemlje je v Pomurju, ki je tako najbolj agrarno območje v državi. Glede na skupno prodano površino zemljišč v primerjavi s celotno površino fonda kmetijskih zemljišč je bil trg kmetijskih zemljišč tudi lani najbolj dejaven v Pomurju.

Cene kmetijskih zemljišč v Pomurju pod slovenskim povprečjem

Leta 2022 je bila na ravni države srednja cena kmetijskih zemljišč brez trajnih nasadov 1,80 evrov na kvadratni meter. V primerjavi z letom 2021 se je zvišala kar za okoli 25 centov na kvadratni meter. Srednja velikost prodanih zemljišč je znašala 3.300 kvadratnih metrov oziroma 100 kvadratnih metrov manj kot leto prej.

Med analitičnimi območji, opredeljenimi kot kmetijska, so bile lani cene kmetijskih zemljišč najvišje na Osrednjeslovenskem območju. Cene kmetijskih zemljišč v Pomurju so bile lani, kot po navadi, pod slovenskim povprečjem. Srednja cena je bila dobrih 1,40 evra na kvadratni meter oziroma okoli 20 centov več kot leto prej. Večina zemljišč pa je bila prodana po ceni od 1,00 do 1,90 evra na kvadratni meter.

Gibanje cen kmetijskih zemljišč: Najvišja rast cen v Pomurju

Na ravni države so cene kmetijskih zemljišč leta 2022 v primerjavi z letom 2021 zrasle za 11 odstotkov. Najbolj so lani zrasle cene kmetijskih zemljišč v Pomurju, in sicer za 18 odstotkov. Med kmetijskimi območji sledi Osrednjeslovensko območje, kjer je bila rast 11 odstotna, na območju Dolenjske in Bele Krajine je bila 10 odstotna, medtem ko je bila na Štajerskem in Savinskem območju rast cen pod slovenskim povprečjem, in sicer le 4 odstotna.

V Sloveniji je že od obrata cen nepremičnin leta 2015 prisoten stalen trend rasti cen kmetijskih zemljišč. Trend rasti cen je bil sprva razmeroma zmeren, cene pa so bile tako na ravni države leta 2017 v primerjavi z letom 2015 višje za 5 odstotkov. Nato se je okrepil in cene zemljišč so bile, ne glede na epidemijo Covid-19, leta 2021 že za 32 odstotkov višje. Največjemu skoku cen kmetijskih zemljišč od leta 2015 pa smo bili priča prav v zadnjem letu.

Visoka oziroma nadpovprečna rast cen kmetijskih zemljišč v zadnjih letih je značilna tudi za »kmetijska« območja. Močno izstopa Pomurje, kjer je bila kmetijska zemlja, glede na njeno kakovost, v primerjavi z ostalimi območji podcenjena in je cena kmetijskih zemljišč od leta 2015 zrasla za več kot 80 odstotkov, je v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2022 zapisala Geodetska uprava RS (Gurs).

Foto: arhiv Pomurec.