FOTO: V Vrtu spominov in tovarištva počastili spomin na Prekmursko četo

V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so v torek, 17. oktobra, z zasaditvijo novega spominskega drevesa počastili spomin na Prekmursko četo.

Zbrane je uvodoma nagovoril podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marijan Šiftar, ki je spregovoril o zgodovini in pomenu Prekmurske čete in spomnil na dogodke iz NOB v Prekmurju: oktobra 1941 je v spopadu z madžarskimi okupatorji padel narodni heroj Štefan Kovač, oktobra 1944 so bili spopadi v Murski Soboti in njenem obrobju - 17. oktober je Spominski dan MO Murska Sobota - ki so svoj epilog dobili v spopadu na Vaneči, 21. oktobra, v januarju 1945 je bila formirana Prekmurska četa.

V Vrtu spominov in tovarištva so počastili spomin na te dogodke z zasaditvijo novega spominskega drevesa v spomin na Prekmursko četo. Posajen gaber Prekmurske čete bo delal družbo spominskemu drevesu v spomin na narodnega heroja Štefana Kovača, narodno herojinjo Slavo Klavora in številnih drugih partizanskih borcev in bork proti okupatorjem in za svobodo.

Svečane zasaditve spominskega gabra v spomin Prekmurske čete se je udeležil tudi Vilmoš Hanti, predsednik Združenja madžarskih odporniških borcev in antifašistov in predsednik Mednarodne federacije antifašistov.

Prekmurska četa

Po krutem obračunu z uporom leta 1941, ki ga je vodil narodni heroj Štefan Kovač - Marko s skupino naprednih študentov, dijakov in mladih delavcev, je bil v oktobru istega leta upor popolnoma razbit. Oktobra 1944 je glavni štab partizanske vojske sklenil, da je treba obuditi partizansko gibanje v Prekmurju, kateremu se je približevala RA. Skupina pod vodstvom narodnega heroja Daneta Šumenjaka Mirana je doživela tragedijo na Vaneči, zato so začeli proti koncu leta 1944 pošiljati v Prekmurje skupine aktivistov, ki jim je uspelo, da so januarja 1945 ustanovili Prekmursko četo, ki je imela svoje bazno taborišče v Voglerjevi koči v gozdnem kompleksu Dobrovnik – Motvarjevci.

Po izdaji in borbi, se je umaknila na Goričko, kjer je bil ranjen njen komandir Korošec Filip - Bor. Četa se je razdelila, del se je vrnil na izhodišče čete, del pod vodstvom novega komandirja Škerjanca Alojza Mirka pa sklenil, da obišče vsako vas v Porabju. V Sakalovcih so bili, že umikajoč se, naznanjeni pri madžarski vojski, kjer je komandir 31. marca 1945 padel. Pokopan je v Monoštru na Madžarskem. Ostali borci so se vrnili v kraje okrog svojega baznega taborišča – Voglerjeve koče in Strehovske gorice. 1. aprila se je komisar čete Franček Mirtič srečal v okolici vasi Hodoš s predstavniki Rdeče armade in 3. aprila so skupaj z ostalimi borci Prekmurske čete vkorakali v Mursko Soboto in to je dan osvoboditve Murske Sobote in Prekmurja. Število članov čete je težko določiti. Skupaj z ožjimi sodelavci je štela okrog 42 borcev.

Več fotografij v spodnji galeriji ...