https://www.lust.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

POM-PROFIL

Denis Škofič - študent slovenščine iz Dolnje Bistrice, ki ima talent za pisanje

7.2.2012  

Denis Škofič prihaja iz Dolnje Bistrice. Pri svojih 26-tih letih je napisal pesmi, ki jih bo kmalu dovolj za pesniško zbirko, nekaj kratkih zgodb ter pričel s pisanjem romana. Je tudi urednik revije Liter jezika, v prihodnosti pa se bo z veseljem predal poučevanju književnosti.

Rubrika PROFIL na Pomurec.com je na sporedu vsako drugo sredo, v njej pa predstavljamo mlade, zanimive, talentirane in prodorne Pomurke in Pomurce ...

Denis Škofič je pričel s pisanjem proze pred petimi leti, ko je bil v prvem letniku študija, medtem ko ga je poezija pritegnila pred dvema letoma, leta 2010. Zanimivo je, da je skozi vso srednjo šolo in maturitetni tečaj pisal raperska besedila, zaradi katerih je začel bolj intenzivno brati prozo in poezijo, da bi si izboljšal besedni zaklad ter postal bolj pronicljiv in kritičen. "Nakar me je književnost tako prevzela, da sem še samo bral in vedno manj pisal. Ves sem se potopil v svet književnosti, tako da me rapanje potem več ni zanimalo," pojasnjuje Denis začetek svojega pisateljevanja.

Ocenjuje se kot samokritičnega, kar je tudi razlog, da ni hiperproduktiven, saj ogromno del zavrže. Glavnino njegove dela predstavljajo pesmi v prozi, ki se jih je nabralo ravno za eno pesniško zbirko. Drugače ima dokončanih še nekaj kratkih zgodb ter tri poglavja romana, ki ga je začel pisati konec lanskega leta.

"Raje berem kot pišem"

Škofič študira na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, smer slovenščina s književnostjo. Za študij se je odločil zaradi ljubezni do književnosti, saj je imel željo, da bi bolje spoznal razne tuje in slovenske avtorje ter njihova dela oziroma globlje spoznal književnost nasploh. Kot pravi, želja po pisanju tu ni bila toliko v ospredju: "Raje berem kot pišem, kar pa je tudi odvisno od dneva; včasih se celo zgodi, da raje pišem, sicer pa se je sama želja po pisanju lastnih literarnih del res pojavila tekom študija."

Od leta 2009 opravlja tudi funkcijo urednika za prozo in kritiko pri reviji Liter jezika, ki je študentska literarno-jezikoslovna revija in izhaja na njihovi fakulteti, na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Univerze v Mariboru. Doslej so izdali 4 številke revije (prvo v elektronski obliki, od druge naprej pa v tiskani). V njej objavljajo predvsem mlade neuveljavljene literate, pa tudi že bolj uveljavljene avtorje, gojijo tudi mlado literarno kritiko in prevode še neobjavljenih del, predvsem poljske in makedonske, kritično se odzivajo na jezikoslovne novosti v slavistiki in slovenistiki, organizirajo literarne delavnice, sodelujejo pri projektu Literatura na cesti, pomagajo tudi mladim piscem pri njihovih prvih korakih v literarni ali jezikoslovni svet. Trenutno pripravljajo serijo tematskih številk: tako je decembra 2011 izšla posebna številka o mladi slovenski poeziji. V pripravi je 5. številka o mladi slovenski prozi in dramatiki ter 6. številka o slovenski homoseksualni literaturi.

Denis nam je zaupal tudi kontakt za vse zainteresirane, ki bi želeli sodelovati pri reviji, in sicer se lahko oglasite na elektronski naslov literarno.jezikoslovna.revija@gmail.com ali jih poiščete na Facebooku, Google+, Twitterju ali preko spletne strani http://student.ff.uni-mb.si/literarna-revija/. Pri reviji Liter jezika so letos prvič razpisali tudi natečaj za mlade literate, kjer lahko sodelujejo dijaki, študentje in ostali mladi avtorji, rojeni po letu 1980 (vključno s to letnico). Ocenjuje se inovativnost, jasno in gladko pripovedovanje, ki je povsem usklajeno s temo besedila oziroma da se stil, tema in jezik ne razhajajo, ampak tvorijo enovito, berljivo in idejno močno celoto, ki je v skladu z izbrano literarno vrsto. Za vse, ki se želite prijaviti, ima Denis tudi nasvet: "Mladim literatom bi svetoval, da so jasni in natančni in da poskušajo jezik in stil svojega literarnega dela prilagoditi temi, da se ne izgubijo v odvečnih prizorih, da se izogibajo odvečnim izrazom in opisom oziroma jih ne širijo v večji meri, kot je to potrebno za besedilo."

Proza, obarvana s prekmurskimi besedami

Denis tudi sam rad sodeluje na kakšnem natečaju s kako zgodbo ali pesmijo, vendar zelo redko. Lansko leto je prvič sodeloval na pesniškem turnirju Vitez poezije, kjer izbirajo najboljšo slovensko neobjavljeno pesem. Prišel je v polfinale ter nato še v sam finale. Prav tako se je lani prvič prijavil na Pesniški vrtiljak, kjer je na koncu zmagal. Njegova dela so napisana v slovenskem knjižnem jeziku, ki ga predvsem v prozi tu in tam obarva s prekmurskimi besedami.

V prozi mu je zelo blizu Vladimir Nabokov, ki je, kot pravi, most med modernizmom in postmodernizmom in je obenem z romanoma Bledi ogenj ter Ada ali strast dosegel enega od vrhuncev v postmodernem romanu, v drugem pa spojil glavne značilnostih obeh. Obožuje tudi humor in inovativnost Martina Amisa in Johna Banvilla ter satirično in groteskno pisanje Mihaila Bulgakova. V poeziji so mu blizu avtorji, kot so npr. Pierre Reverdy s svojimi sanjskimi podobami, Francis Ponge in njegov detajlni pogled na vsakdanje predmete, René Char s svojo svojstveno paradoksalnostjo, Marc Alyn z besedno alkimijo ter Dane Zajc, Gregor Strniša, Ivo Svetina in še številni drugi.

Najraje bere romane, ki so že uvrščeni med klasike oz. take, ki bodo morda čez čas tja uvrščeni – s tem misli sodobno slovensko in svetovno literarno produkcijo. Romanom sledi poezija, redkokdaj pa bere drame. O priporočilu knjige bralcem spletnega portala Pomurec.com mlad pisatelj pravi: "Toliko dobrih knjig je in ljudje imamo tako različne okuse, da je res težko nekemu večjemu številu ljudi priporočati kakšno posebno literarno delo. Morda, če v srednji šoli še niso prebrali, roman Bulgakova Mojster in Margareta, pa morda Kratko, čudovito življenje Ocara Waa Junota Diaza."

V prihodnosti profesor ali urednik

Škofič se s pisateljevanjem ne namerava ukvarjati poklicno, ampak ga jemlje bolj kot hobi. Zelo rad poučuje, še posebej književnost, zato je povedal, da se bo, če se bo ponudila služba v šolstvu, z veseljem podal tja, če ne, pa se bo preizkusil kot urednik pri kakšni založbi. Že od nekdaj si je namreč želel, da bi urejal kakšno leposlovno zbirko.

Glede na majhnost naše države Denis ocenjuje, da je položaj pisateljev še dokaj dober. Meni, da se ne moremo primerjati z velikimi državami, kot so Nemčija, Francija, Velika Britanija in številne druge, kjer je veliko večji trg, več bralcev … "Predvsem angleško govoreče države imajo prednost z angleščino, ki je postala globalni jezik, avtorji iz teh držav imajo veliko večji bralski krog in odmevnost. Tako so ameriški in angleški avtorji prave zvezde doma in po svetu ter seveda na ta račun tudi dobro zaslužijo. Vendar so tudi pri nas avtorji, ki se jim uspe preživljati samo s pisanjem, kar je redkost, vendar so; pogoj za to je prepoznavnost in masovna letna produkcija, ki pa velikokrat okrne kvaliteto literarnega dela," zaključuje svoje razmišljanje.

V prihodnosti pesniška zbirka

Ob študiju ima za Denisa velik pomen tudi prosti čas, zato si dan poskuša razporediti tako, da mu ostane tudi nekaj prostega časa, ki ga nameni za tisto, kar mu je najbolj pri srcu. Branja in pisanja tako ne jemlje kot delo, ampak kot prosti čas. Drugače pa še rad posluša glasbo, igra košarko, lovi ribe, preživi čas s punco, se druži s prijatelji in družino.

Za prihodnost si je zastavil že tudi določene cilje, ki jih želi uresničiti: "Prvi cilj je, da diplomiram, potem pa bi se rad vpisal na doktorski študij iz književnosti. V naslednjem letu pa bi tudi rad izdal svojo prvo pesniško zbirko."

Tam je stal travnik

Njegovo najljubše delo, ki ga je napisal, je pesem v prozi Tam je stal travnik, s katero se je lani prebil v finale pesniškega turnirja. "Ta pesem mi je najljubša zato, ker jasno, z močnimi podobami izraža temo, nič v njej ni odveč, vse je povezano in zaokroženo, deluje kot celota ter je zelo svojstvena," pojasnjuje Škofič.

V naslednjih vrsticah si lahko pesem tudi preberete, v prihodnosti pa tudi pričakujete izid njegove pesniške zbirke, kjer bomo lahko prebrali še ostala dela.

Tam je stal travnik. Bil je globoko sklonjen nad srno in se pasel na njej. S svojim zelenim gobcem je ril po ožgani travi kožuha in pulil rdeče rože mesa. Hlastno je pogoltnil celo jabolko srca, niti svinčenih pečk ni izpljunil.
 
Tam je stala češnja. Pletla je gnezdo iz vrabcev in škorcev. Ležali so okrog nje kot odprte ostrige, iz katerih so srake kradle sive bisere.
 
Tu in tam je ležal človek. Na njegovih udrtih prsih so se poznala podivjana kopita puške, na kateri je še maloprej jahal.

 

Denisovih TOP 5:

Svetovni voditelj: Ga nimam, drugače pa je moj voditelj v svetu konstruktivna kritičnost.

Glasbena skupina: N'toko, Sage Francis

Knjiga: The Real Life of Sebastian Knight Vladimirja Nabokova in Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega.

Kraj v Pomurju: Dolnja Bistrica

Želja v življenju: Enostavno biti srečen in zdrav, drugo v življenju ni pomembno.

 Fotografije: Maja Šivec, Gregor Grešak, osebni arhiv.

 

PRIPOROČAMO:

 

VSI PROFILI NA POMUREC.COM

Denisovih naj 5:

Svetovni voditelj: Ga nimam, drugače pa je moj voditelj v svetu konstruktivna kritičnost.
Glasbena skupina: N'toko, Sage Francis
Knjiga: The Real Life of Sebastian Knight Vladimirja Nabokova in Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega.
Kraj v Pomurju: Dolnja Bistrica
Želja v življenju: Enostavno biti srečen in zdrav, drugo v življenju ni pomembno.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. Chevapcic
      09.02.2012 ob 18:03 Chevapcic

      .. dober prispevek, zgledno, Monika .. ;)

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.