Formalno oskrbo na domu lani prejemal večji delež gospodinjstev

Delež gospodinjstev z eno osebo, ki je potrebovala pomoč zaradi dolgotrajne telesne ali duševne bolezni, invalidnosti ali starosti, je bil lani petodstoten, kar je približno enako kot leta 2016, ko so prvič zbirali te podatke. Od tega je 46 odstotkov gospodinjstev prejemalo formalno oskrbo na domu, kar je 18 odstotnih točk več kot leta 2016.

Kot so sporočili iz statističnega urada, zdravstveni del oskrbe na domu je leta 2024 prejemalo 28 odstotkov gospodinjstev z osebo, ki je potrebovala oskrbo na domu ali za 11 odstotnih točk več gospodinjstev kot pred osmimi leti. 

Socialni del oskrbe, ki vključuje osnovna in podporna dnevna opravila, je prejemalo 34 odstotkov gospodinjstev, kar je za 18 odstotnih točk več kot leta 2016. Osnovna dnevna opravila je prejemalo 23 odstotkov gospodinjstev, podporna dnevna opravila pa 25 odstotkov gospodinjstev z osebo, ki je potrebovala oskrbo na domu.

Nekatere storitve formalne oskrbe so bile krite iz zavarovanj, preostale je bilo treba doplačati oz. plačati. 44 odstotkov gospodinjstev je del storitev doplačalo oz. je bil del sofinanciran, za 40 odstotkov gospodinjstev so bile te storitve krite iz obveznega socialnega zavarovanja ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, 16 odstotkov gospodinjstev pa je moralo vse storitve formalne oskrbe plačati v celoti.

Med gospodinjstvi, v katerih je živela oseba, ki je potrebovala takšno pomoč, a formalne oskrbe ni bila deležna oz. je ni prejemala v zadostnem obsegu, je 24 odstotkov gospodinjstev izrazilo, da bi formalno oskrbo želela prejemati oz. bi si jo želela prejemati v večjem obsegu, kar je dve odstotni točki več kot leta 2016. Med razlogi, zakaj je niso bila deležna oz. je niso bila deležna v večjem obsegu, so prevladovali finančni razlogi.

STA