FOTO: V Ižakovcih lan znova raste

Na Otok ljubezni v Ižakovcih, priljubljeno turistično točko ob reki Muri, se tudi letos vrača modra lepota prleške dediščine – lan. Članice skupine Lan, ki deluje v okviru Turističnega društva Ižakovci, so v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Beltinci pred časom na posebej urejeni gredici posejale domače laneno seme. Prostor, velik 5 x 5 metrov, ograjen s šibjem, se nahaja tik ob njihovi tkalski delavnici, in lan tam že lepo raste.

Pri pripravi gredice so članice opravile vse korake ročno. Zemljo so z motikami prekopale, zravnale in skrbno posejale seme. »Vsako leto znova obujamo tradicijo, ki so jo poznale že naše mame in babice,« pravijo. Njihovo osnovno poslanstvo je ohranjanje starega ljudskega opravila, pridelave lanu, iz katerega nastane platno, kar počnejo že več kot trideset let.

Lan je bil nekoč v teh krajih zelo razširjen. Okrog leta 1955 je bila njegova pridelava pomemben del vsakdana v Ižakovcih in okolici, a je pozneje zamrla. Po letu 1992 so članice skupine Lan tradicijo znova obudile. Teritev lanu, postopek ločevanja vlaken od olesenelih stebel, je nekoč veljala za pravi kmečki praznik. Sušen lan so z veliko spretnosti obdelale in s posebnimi glavnikom »osmukale« glavice s semeni.

Danes, ko je lan spet del podobe Otoka ljubezni, članice z veseljem opazujejo njegovo rast. »Ko bo zacvetel v sinje modrih odtenkih, bo to resnično najlepši čas,« pravijo. Sto dni po setvi bo lan dozorel. Takrat ga ne bodo želi, ampak ga bodo ročno populile, posušile in večkrat namakale v vodi, kot veleva stari običaj.

Svoje delo prikazujejo obiskovalcem skozi vse leto, predvsem v tkalski delavnici, ki stoji prav na Otoku ljubezni. Tam predstavljajo celoten proces, od semena do platna. Obiskovalci si lahko ogledajo razstavljen lan, izdelke iz lanenega platna, oblačila ter bogato slikovno gradivo in članke, ki beležijo udeležbo skupine na številnih predstavitvah doma in v tujini.

Skupina Lan je danes ena redkih v Sloveniji, ki še ohranja to veščino v celoti. »Žal je zanimanje med mladimi precej nizko, zato si želimo, da bi naše znanje in ljubezen do te obrti prenesli na prihodnje rodove,« so povedale. Kljub temu pa obiskovalci z navdušenjem spremljajo prikaze tradicionalne pridelave lanu, ki ostaja poseben in čaroben del kulturne dediščine Prlekije.

FOTO: Jože Žerdin