V Sloveniji rekordno nizko število rojstev: leta 2024 najmanj novorojenčkov doslej

Leto 2024 je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije zaznamovalo novo poglavje v demografskih gibanjih države. Število rojenih otrok je doseglo zgodovinsko najnižjo raven. Rodilo se je 16.875 otrok, kar je 0,7 odstotka manj kot leto prej in najmanj, odkar se vodijo tovrstne evidence.

Na 1.000 prebivalcev se je rodilo le 7,9 otroka, kar je najmanj od leta 1922. Po spolu je bilo med novorojenčki 8.835 dečkov in 8.040 deklic, kar pomeni, da je na 100 deklic prišlo kar 110 dečkov, največ v zadnjih letih.

Povprečna starost mater ob rojstvu otroka je znašala 31,1 leta, kar je najvišja vrednost po drugi svetovni vojni. Prvorodke so bile v povprečju stare 29,6 leta. Največ otrok se je rodilo materam v starosti med 29 in 31 let. Pred 40 leti je bil vrh rodnosti med 20. in 25. letom starosti.

Prvorojencev je bilo 46 %, drugorojencev 38 %. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile povprečno 2,2 leti starejše od tistih, ki so rodile prvič.

Več kot polovica otrok rojenih zunaj zakona

Med vsemi rojenimi otroki jih je 55,5 % rodilo neporočenih mater. Te so bile povprečno nekoliko mlajše (30,9 leta) od poročenih (31,3 leta). Ta trend se ohranja že zadnjih nekaj let.

Porast rojstev med tujkami

Skoraj petina otrok (18,6 %) se je rodila materam, ki niso državljanke Slovenije. Največ mater je prihajalo iz Bosne in Hercegovine, sledile so državljanke Kosova. Tujke so bile ob rojstvu prvega otroka povprečno stari 27,8 leta, kar je približno dve leti manj kot Slovenke (30 let).

Najpogostejši imeni: Mark in Ema

Najpogosteje izbrano ime za dečke je bil prvič Mark, medtem ko Ema ostaja vodilna pri deklicah. Sledili so Jakob, Filip in Luka pri dečkih ter Mia, Julija, Hana in Zala pri deklicah. Starši so za novorojence izbrali več kot 1.300 različnih imen, pri čemer je bilo kar 60 % deških in 62 % dekliških imen enkratnih.

Konec tedna manj rojstev

V povprečju se je dnevno rodilo 46 otrok, konec tedna pa občutno manj, v povprečju 37. Največ rojstev je bilo 20. septembra (74), najmanj pa 7. aprila (23).

Velike razlike med regijami

Najvišja rodnost je bila v jugovzhodni Sloveniji (9,5 rojenih na 1.000 prebivalcev), najnižja pa v obalno-kraški regiji (6,5). Najmlajše prvorodke so bile v koroški regiji (28,3 leta), najstarejše pa v obalno-kraški in osrednjeslovenski (30,5 leta). Največ otrok neporočenih mater je bilo v pomurski regiji (70,7 %), najmanj v obalno-kraški (48,5 %).

Naravni prirast še naprej negativen

Naravni prirast, razlika med številom rojenih in umrlih, ostaja negativen že vse od leta 2017. V letu 2024 je v Sloveniji umrlo 4.631 več ljudi, kot se jih je rodilo. Največji primanjkljaj je bil januarja in februarja. To je četrto najbolj negativno leto po letu 1945.

FOTO: Pixabay