https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

POM-PLUS

Mitja Slavinec: Pomurski izobraženci so lahko z vplivnih položajev zelo koristni za našo regijo

Murska Sobota, 3.4.2012  

Dr. Mitja Slavinec mlade usmerja v deficitarne poklice, gonilna sila povezovanja glavnih pomurskih političnih akterjev pa bi po njegovem mnenju morala biti murskosoboška občina.

V rubriki POM-PLUS smo se z dr. Mitjo Slavincem pogovarjali v vlogi predsednika Pomurske izobraževalne fundacije (PIF) in Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU). Politiko smo (tokrat) le ošvkrnili.

V rubriki POM-PLUS vsak torek objavljamo pogovore s predstavniki pomurskih nevladnih organizacij, fundacij, društev, klubov in zavodov ter predstavljamo njihovo delovanje, POM-PLUS pa razkriva tudi posameznike, ki širši javnosti zaradi narave svojega dela niso znani.

Model štipendiranja, ki ga je PIF uvedla v sodelovanju z občinami Beltinci, Murska Sobota in Moravske Toplice je zgleden na slovenski ravni. Kako to, da se ta model ne razširi še na ostale pomurske občine?

Glavni zadržek je verjetno v pomanjkanju sredstev posameznih občin, pa tudi v njihovi usmerjenosti. Mi smo model predstavili vsem občinam in želimo si seveda, da bi se nam pridružila še kakšna izmed pomurskih občin. Usmeritev PIF-a je, da se štipendira tiste, ki so uspešni, ki študirajo na deficitarnih smereh in se želijo po študiju vrniti v domače okolje.

PIF (naj bi) v svoji osnovi približevala znanje mladim Pomurcem in skrbela za prenos njihovega znanja v domači, pomurski prostor, s posebnim poudarkom na vzpostavitvi vzajemnega partnerskega razmerja med študenti in potencialnimi delodajalci. Realno stanje na trgu delovne sile te želje po preprečevanju bega možganov postavlja v povsem drugačno luč. Kaj opažate v praksi, ko vaši štipendisti diplomirajo?

Tisti, ki so na deficitarnih smereh, v glavnem nimajo problema z zaposlitvijo. Mnogi se na takšen ali drugačen način zaposlijo že v času zaključevanja študija. To je tudi eden izmed ciljev, zakaj od štipendistov zahtevamo mesečno prakso. Na ta način lahko delodajalci spoznajo študente in njihov potencial. Če se študenti izkažejo, je ta zaposlitev povsem realna.

Bistveno večji problem je na družboslovno-humanističnih smereh. Naj bo to napotek vsem, ko se odločajo za izbiro študija. Poleg tistega, kar jih veseli in v čemer so dobri, je potrebno upoštevati tudi potencialne zaposlitvene možnosti.

Se delodajalci iz Pomurja obračajo na vas, ko iščejo morebitne kadre?

Velikokrat. Z nekaterimi podjetji imamo že tako ali tako vzpostavljene permanentne stike, z drugimi bolj občasno. Pri tem pa je potrebno še enkrat izpostaviti tri prej omenjene občine, še posebej murskosoboško občino, ki je glede na višino sredstev, ki jih namenja za štipendije, vodilna v Sloveniji.

Velika večina pomurskih doktorjev znanosti živi in dela izven Pomurja. Ti trendi so glede na razmere razumljivi in jih realno tudi ni smiselno zaustavljati. To ugotavljate tudi v Pomurski akademski znanstveni uniji (PAZU), katere predsednik ste. Kje in kdaj ti izobraženci »izgubijo« stik s Pomurjem?

V PAZU-ju si prizadevamo ravno za to, da ga ne bi izgubili. Tudi, če se zaposlijo izven Pomurja, so nam lahko zelo koristni, še posebej, če so na vodilnih položajih in če niso pozabili, kje je njihova rodna pokrajina. To je eno izmed pomembnih poslanstev PAZU-ja – torej, da te izobražence povabimo k sodelovanju z regijo preko različnih projektov.

Če pa se osredotočiva na stik s Pomurjem v smislu, kot ste ga sami mislili, se ta stik izgubi, ko si začnejo ustvarjati znanstveno-raziskovalno kariero, to je v času študija ali pa tik pred končanjem študija oziroma v času podiplomskega študija. Velikokrat jih pot zanese izven Slovenije, ne samo izven Pomurja. Še enkrat trdim, da so lahko z vplivnega položaja, če ga zasedajo, zelo dragoceni za Pomurje. 

Kako pa sploh v tako majhni regiji, kot je Pomurje, vzpostaviti dovolj veliko kritično maso različnih priložnosti?

Že Ljubljana je lahko za nekatere premajhna v tem smislu, kaj šele Pomurje. Je pa v Pomurju možnost za kakšne aplikativne raziskave, nenazdanje zaradi tega smo si prizadevali za kmetijski program v Rakičanu. V nobenem primeru v Pomurju ni pogojev za kakšno bazično znanost, zagotovo pa bi še kakšen dodaten razvojni oddelek na katerem od naših uspešnih podjetij pomagal prinesti to dodano vrednost v regiji.

Kakšen je sicer vaš pogled na razvoj univerzitetnih središč v Sloveniji in vzpostavitev novih fakultet v Pomurju?

Podvajanje programov v Pomurju zagotovo ni smiselno. Smiselna dopolnitev je recimo rakičanski program. Taki programi mladim približajo znanje, saj je odločitev za študij, če ga imaš na dosegu roke, še lažja. Je pa res, da če študiraš izven univerzitetnih središč, si prikrajšan za študentsko socializacijo, ki je prav tako pomembna, predvsem v smislu mreženja.

Po mojem mnenju je potrebno visokošolski prostor razvijati na način, da ne bi prišlo do tega, da ne bi bil cilj zgolj čim več diplomantov, ampak čim več znanja. Velikokrat se zgodi, da na novo ustanovljene fakultete stremijo k temu, da dobijo čim več diplomantov, kar je povezano z njihovo ekonomsko uspešnostjo, zanemarjajo pa znanje, ki ga ti njihovi diplomatni pridobijo. Po drugi strani pa se podjetja na srečo zmeraj bolj zavedajo, da ni dovolj, da nekdo prinese diplomo, ampak gledajo na to, s katere institucije je diplomant, s čimer se na trgu že vzpostavlja ta osnovna diferenciacija.

In ne gre se samo za izobražence, Pomurje mora nuditi prostor tudi prodornim podjetniškim dušam. Je intenca bodisi PIF-a bodisi PAZU-ja, da bi svoj opus delovanja konkretneje razširil tudi na vzpodbujanje podjetniških idej mladih?

Lanska konferenca je bila usmerjena v to smer, tako da to je eden izmed pomembnih ciljev, konferenca pa je bila prvi korak k temu. PIF svoje poslanstvo po zaključeni diplomi opravlja več ali manj na ravni povezovanja diplomanta z delodajalci.

Vam to uspeva?

Ocenjujem, da nam to relativno dobro uspeva, sploh glede na gospodarsko situacijo. Vseskozi poudarjamo, da če si zlati štipendist, si šel še skozi eno dodatno sito, ne samo tisto na fakulteti. Že to je dodatna referenca pri delodajalcu. Dejstvo pa je, da je pri tistih diplomantih, kjer vlada kronično pomanjkanje delovnih mest, težko najti ustrezno povezavo z delodajalci.

Kako bi ocenili stanje duha v Pomurju na ravni intelektualnega nivoja?

Zagotovo se trend, ki ga zaznavamo na splošno v Sloveniji, manifestira še toliko bolj tudi v Pomurju. Po drugi strani pa imamo v Pomurju institucije, ki jih nikjer drugje v Sloveniji nimajo, predvsem na področju nevladnega organiziranja. Potencial po mojem mnenju obstaja, je pa tako, da če si daleč od oči, si daleč od srca. Zaradi tega morajo tudi naša podjetja in študentje biti vsaj za en razred boljši, da so lahko konkurenčni s tistimi, ki so v centru. In če že postanejo tako dobri, je seveda najboljše, da to svojo kvaliteto izražajo na mednarodnih trgih in tako prispevajo k razvoju družbe.

Ko želimo dosegati napredek družbe kot celote, moramo povezati celoten družbeni proces kot soodvisen krog. Politični, izobraževalni, gospodarski, medijski. Kje se lomi pri tem povezovanju v Pomurju?

Vse se začne in konča pri znanju. Tudi gospodarstvo brez znanja ne bo uspešno. Če bi bilo tega povezovanja predvsem na nivoju poklicnega izobraževanja med podjetji in šolami več, je to lahko prvi korak.

Glede medijev – razumem jih, da jim je težje ljudi motivirati s pozitivno zgodbo, ker se te težje prodajajo.

Kar se tiče politike, pa bi si želel, da bi ustvarjala pogoje, kjer ne bo moteča.

V Pomurju je bolj kot ne moteča.

To je dejstvo.

Kdo bi moral biti povezovalni politični člen v Pomurju?

Še vedno trdim, da bi to morala biti Mestna občina Murska Sobota. Povezovanje, vodenje in reprezentativnost Pomurja mora izhajati iz Murske Sobote. Tega zdaj ni čutiti.

Vrniva se na mlade in njihov potencial v rodni pokrajini. Pomurski trg je premajhen, da bi se lahko zanašali nanj. Kakšne upe lahko sploh v teh časih polagamo v to, da bi mlade prepričali, da se splača ostati v Pomurju?

Mladi bodo ostali v Pomurju, če si bodo tu lahko ustvarili lepo življenje. Lepo življenje pa ni samo denar. Če nekje drugje dobiš višjo plačo, kot doma, to še ne pomeni, da si boš tam lahko ustvaril lepše življenje.

Prvi pogoj, da bodo mladi videli prihodnost v Pomurju, je seveda gospodarski razvoj, drugi pa več kakovostnih delovnih mest. Verjetno si ne želimo, da bi imeli še tri Mure, kjer bodo ljudje delali za minimalno plačo. Naši ljudje so sposobni več in zato si zaslužijo več. 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      04.04.2012 ob 9:25 deal gost

      Pametno razmišljanje predvsem pa pametno usmerjati mlade v def. poklice.

      1 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      04.04.2012 ob 16:36 Gostja gost

      Gospod naj si malo pogledne, ka se dejansko v Pomurji nuca.. Če primerjamo poklice kere se nuca, pa poklice keri se štipenderajo nekaj ne štima

      3 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      06.04.2012 ob 18:00 kodila gost

      Gostja, prav maš. Ne ven, ka se mij v ton Prejkmurji idemo.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      30.05.2012 ob 20:43 vidocq gost

      -- tou poslujšamo že dvajsti let , eni so spomrli , drujgi v penziji , --- pa še naprej na laži in v vupanji živemo ,,,,,,,,,,,,,,, eni pa lagali pa nakradnoli , pa vutro da ga srečan pa fajn " dobro jutro" un z makinof , ge pa taligami in še od mojih čob si je krej ftrgno ------------------------ ta fila ka filate je rok trajnosti že zgibijla

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.