VIDEO: Skrivnostni pasovi med zvezdami – kaj nam sporočajo galaktični oblaki?

Nova oddaja Po sledeh napredka, ki jo pripravljata osrednja pomurska televizija IDEA in Pomurska akademsko znanstvena unija (PAZU), temelji na zanimivem predavanju mladega astrofizika pom. akad. dr. Roka Vogrinčiča na konferenci PAZU.

Dr. Rok Vogrinčič je raziskovalec in mentor, ki prihaja iz Borejcev. Po magistrskem in doktorskem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani se je zaposlil kot podatkovni znanstvenik v farmacevtskem podjetju, vendar ostaja aktiven v astronomiji. Je soustanovitelj Zavoda za radijsko astronomijo (ZARAS), vodja mladinskih astronomskih taborov in prejemnik fakultetne Prešernove nagrade. Posebej ga navdušuje radijska astronomija in skrivnosti medzvezdnega prostora.

DIB-i – pojavi, o katerih se premalo govori

Na predavanju je dr. Vogrinčič osvetlil enega bolj skrivnostnih pojavov v astrofiziki – difuzne medzvezdne pasove (ang. Diffuse Interstellar Bands – DIBs). Gre za absorpcijske črte v spektrih zvezd, ki jih zastira medzvezdni prah, in so razpršene čez vidno in bližnje infrardeče območje spektra.

DIB-e so prvič opazili že leta 1922, a njihov izvor še danes ni povsem pojasnjen. Po trenutnih domnevah jih povzročajo velike ogljikove molekule, ki preživijo v hladnem, redkem medzvezdnem okolju. Njihova pojavnost se močno povezuje z vsebnostjo medzvezdnega prahu in pordečitvijo svetlobe zvezd.

Kaj lahko izvemo iz svetlobe, ki je ne vidimo?

Dr. Vogrinčič je predstavil, kako opazovanje DIB-ov razkriva strukturo in gibanje medzvezdnih oblakov. Sodobni spektrografi omogočajo merjenje radialnih hitrosti teh absorpcijskih pasov, kar daje vpogled v kinematiko galaktičnih sestavnih delov, ki jih ne moremo neposredno opazovati.

Z razvojem visoko-ločljivostnih instrumentov, kot je HERMES na avstralskem teleskopu AAT, lahko danes v enem samem opazovanju zajamemo spektre več sto zvezd in tako učinkovito raziskujemo porazdelitev DIB-ov v naši galaksiji.

Knjiga, ki povezuje astronomijo in izobraževanje

V sodelovanju z Astronomskim društvom Kmica in Zavodom za radijsko astronomijo dr. Vogrinčič pripravlja publikacijo, namenjeno učiteljem fizike, mladim raziskovalcem in ljubiteljem astronomije. V njej bo zbral dostopno razlago o nastanku, opazovanju in pomenu DIB-ov ter vključil praktične napotke za uporabo javno dostopnih spektralnih baz.

Knjiga bo predstavljena v sklopu promocije znanosti in bo poudarjala pomen slovenskega prispevka k razumevanju vesolja – tudi iz Murske Sobote.

Ste vedeli?

• Visoko-ločljivostni spektrograf HERMES na teleskopu AAT (Avstralija) lahko sočasno opazuje do 400 zvezd, kar omogoča obsežne spektroskopske preglede galaksije.
• Leta 2015 so raziskovalci prvič identificirali fizikalni izvor štirih DIB-ov – kation C₆₀⁺ (naelektren fuleren).
• Mary Lea Heger je že leta 1922 kot študentka odkrila prva dva DIB-a, čeprav takrat še ni vedela, kaj opazuje – šele kasneje sta bila pasova pri 5780 Å in 5797 Å prepoznana kot del te skrivnostne družine pojavov.

Oddaje Po sledeh napredka so na sporedu televizije IDEA vsak četrtek ob 18.30 in 20.15, na voljo pa so tudi na YouTube in www.tvidea.si.