Pomurje izstopa po številu samomorov, ob svetovnem dnevu poudarek na pogovoru in razumevanju

Letošnji Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra, drugič zapored poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Sporočilo izpostavlja pomen pogovora, odprtosti in podpore ter spodbuja premik od kulture tišine k razumevanju in sočutju.

Po svetu zaradi samomora vsako leto umre več kot 700.000 ljudi. V Sloveniji je bilo leta 2024 zaradi samomora izgubljenih 363 življenj.

Slovenski podatki: trend upadanja med moškimi, porast med ženskami

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2024 v Sloveniji med 21.506 zabeleženimi smrtnimi primeri zaradi samomora umrlo 275 moških in 88 žensk.

Doc. dr. Saška Roškar, vodja programskega odbora za preprečevanje samomora, NIJZ, je pojasnila:

»V letu 2024 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 363 oseb, od tega je bilo 275 moških in 88 žensk. Med vsemi smrtmi, ki smo jih v letu 2024 zabeležili v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (N = 21 506) je delež smrti zaradi samomorov znašal 1,68 %. Leta 2024 je skupni samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,09.«

V zadnjem desetletju je sicer opazen trend upadanja, vendar se je v letu 2024 povečal samomorilni količnik v treh starostnih skupinah: 10–14 let, 30–39 let ter 85 let in več. Po besedah Roškar:

»Posebno previdnost – zaradi statističnih, predvsem pa zaradi pietetnih razlogov – velja izpostaviti v donosu do podatkov, ki se navezujejo na starostno skupino 10 – 14 let.«

Pomurje: najvišji količnik samomorov v državi

Med vsemi regijami v Sloveniji izstopa Pomurje, kjer je bil samomorilni količnik leta 2024 najvišji – 22,9 na 100.000 prebivalcev. Ta regija že tretje leto beleži porast:

• leta 2022: 19,3
• leta 2023: 21,9
• leta 2024: 22,9

Na območni enoti NIJZ Murska Sobota se zato še posebej zavzemajo za dodatne preventivne aktivnosti. Med oktobrom 2025 in majem 2026 bodo izvedli brezplačna usposabljanja iz psihološke prve pomoči v primeru depresije in samomorilne ogroženosti, namenjena širši javnosti.

Skupnostne pobude: simboli podpore in solidarnosti

Pomembno vlogo pri ozaveščanju imajo tudi skupnostne pobude, kot so:

• 45.000 korakov
• Prižgi svečko
• Dan povezovanja

Pobude so usmerjene v podporo svojcem in bližnjim oseb, ki so umrle zaradi samomora, ter spodbujajo sočutje v družbi. Poseben poudarek v letih 2024–2026 ima slogan »Pričnimo pogovor«, ki nagovarja posameznike, skupnosti in institucije k odprtemu dialogu o duševnem zdravju.

Raziskovalno delo in izobraževanje: Univerza na Primorskem

Na Univerzi na Primorskem, Inštitutu Andrej Marušič, Slovenskem centru za raziskovanje samomora (UP IAM SCRS) kontinuirano izvajajo projekte, namenjene raziskovanju in ozaveščanju.

Prof. dr. Vita Poštuvan, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, poudarja:

»Vsako leto je ta dan posebna priložnost za ozaveščanje širše javnosti o problemu samomorilnega vedenja. Vendar naj bo ta dan hkrati opomnik za vseh preostalih 364 dni v letu, da lahko medsebojno pomagamo. Najlažje tako, da pričnemo pogovor z drugimi. To preprečuje osamljenost, daje priložnost za povezanost in je hkrati za tistega, ki je v stiski, priložnost, da spregovori.«

Ob tem opozarja na priročnik »Pogovor o samomoru«, ki je brezplačno dostopen vsem, ki želijo razumeti, kako pristopiti k temi.

Center POSVET: dostopna pomoč brez napotnice in brezplačno

Center za psihološko svetovanje POSVET deluje v 18 krajih po Sloveniji. Osebam v stiski nudi svetovanje brez napotnice, brezplačno in običajno brez čakalnih vrst. V letu 2024 so opravili kar 7.485 svetovanj.

Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, pojasnjuje:

»Samomor je v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki ne vidi več zase zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Strokovni pogovori, ki jih nudimo na POSVETu, so namenjeni ne samo čustveni razbremenitvi in olajšanju, ampak tudi reševanju problemov, ki so pripeljali posameznika do takšne čustvene situacije.«

POSVET poleg svetovanja izvaja tudi izobraževalne programe, sodeluje z občinami, Ministrstvom za zdravje, FIHO in številnimi drugimi institucijami.

Sistemski pristop: Akcijski načrt 2025–2028

Vlada RS je 23. julija 2025 sprejela Akcijski načrt za področje preprečevanja samomora za obdobje 2025–2028, ki je del resolucije nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Ukrepe na področju preprečevanja usmerja programski odbor NIJZ, ki vključuje strokovnjake s področja zdravstva, šolstva in sociale.

Kam po pomoč

Če se vi ali kdo v vaši bližini sooča z duševno stisko, so vam na voljo naslednji viri:

• Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19.00 in 7.00)
• Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur na dan)
• SOS telefon: 080 11 55 (za ženske in otroke – žrtve nasilja)
• TOM telefon: 116 111 (za otroke in mladostnike, vsak dan med 12.00 in 20.00)
• POSVET – naročanje: 031 704 707 ali info@posvet.org
• Spletne svetovalnice: www.zivziv.si, www.tosemjaz.net

Družbena odgovornost, ki traja vse leto

Preprečevanje samomora je več kot enodnevni dogodek. Je skupna, trajna odgovornost družbe. Vsak korak, vsak pogovor, vsaka ponujena roka šteje.

Kot je povedala doc. dr. Saška Roškar:

»Preprečevanje samomora se namreč začne mnogo prej, preden težave sploh nastanejo. Gre za nalogo, ki se ji je potrebno posvečati skozi vse leto in za nalogo, ki zadeva celotno družbo.«

Foto: Freepik