Za kilogram kruha le desetina cene, kmetje kličejo k nakupu slovenskega

Slovenski kmetje se vsakodnevno soočajo z visokimi stroški pridelave, nelojalno konkurenco cenejšega uvoza, obsežno birokracijo in številnimi socialnimi izzivi, so na skupni novinarski konferenci ob svetovnem dnevu hrane v Lenartu poudarili v kmetijskih organizacijah in GZS. Potrošnike so pozvali k izbiranju lokalnih proizvodov.

Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije, Združenja hribovskih in gorskih kmetov, Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Kmečke iniciative in Združenja kmečkih sirarjev Slovenije so opozorili na več izzivov domačega kmetijstva.

Kot enega največjih problemov so izpostavili visoke stroške pridelave, ki jih kmetje pogosto ne morejo pokriti z odkupnimi cenami, oblikovanimi v verigi.

Letos so bili po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije stroški pridelave pšenice 249 evrov na tono, odkupne cene v času žetve pa so bile po podatkih zadružne zveze 200 evrov na tono za krušno pšenico in 180 evrov na tono za krmno pšenico. Kmetje so letos pri pridelavi pšenice ustvarili izgubo 354 evrov na hektar, v zadnjih treh letih pa skupaj prek 1100 evrov na hektar, so izračunali v zadružni zvezi. Kmet naj bi od kilograma kruha dobil približno desetino maloprodajne cene.

Odkupne cene krompirja so medtem letos najnižje v zadnjem desetletju. Pogosto so tudi polovico nižje kot lani in ne pokrivajo stroškov pridelave. Podobno je pri zelju in čebuli. Kmete pri zelenjadnicah tako čaka precejšnja izguba.

Eden redkih sektorjev, kjer trenutno slovenski kmetje lahko pokrivajo stroške prireje, je sektor mleka, a se tudi tu že kaže zasičenost na evropskem trgu in nakazuje padanje cen. Slovenska odkupna cena mleka je trenutno 50 centov na liter. V povprečju kmet prejme za liter mleka 33 do 37 odstotkov maloprodajne cene.

Kot posebno težavnega so zbrani izpostavili uvoz iz tretjih držav, kjer je dovoljena uporaba zaščitnih sredstev, ki so v EU prepovedana. Tudi sicer je nabor zaščitnih sredstev v Sloveniji bistveno manjši kot pri pridelovalcih v EU.

Razmere na trgu se odražajo tudi v stopnji samooskrbe - v Sloveniji je najnižja pri pridelavi sadja in zelenjave, negativen trend je tudi pri pšenici.

Zadružna zveza je zato pozvala k oblikovanju spodbud za okrepitev trajnostnega kmetijsko-prehranskega sistema, ki temelji na lokalni surovini, ter izpostavila potrebo po vlaganju v infrastrukturo.

Poleg tega se kmetje soočajo z obsežnimi administrativnimi obveznostmi. Glede na anketo KGZS jih 41 odstotkov izpostavlja birokracijo kot pomembno oviro, ki otežuje vsakdanje delo in odločanje na kmetiji.

Omenili so tudi socialne in demografske izzive. Slovensko kmetijsko prebivalstvo se stara, mladi pogosto ne prevzemajo kmetij, kar vodi v pomanjkanje naslednikov in izgubo znanja. V Sloveniji je le 3,5 odstotka nosilcev kmetije mlajših od 35 let, še leta 2016 jih je bilo 4,6 odstotka. Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva v letu 2024 je bila 63 let, so poudarili.

Posebne izzive imajo tudi kmečke ženske, ki morajo usklajevati delo na kmetiji z družinskimi obveznostmi.

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS pa so navedli, da je skrb za zdravje, kakovost prehrane in trajnostno prihodnost skupna odgovornost pridelovalcev, živilske industrije, potrošnikov, raziskovalcev, izobraževalcev in odločevalcev.
"Le z medsebojnim sodelovanjem lahko ustvarjamo trajnosten, odporen in pravičen prehranski sistem, ki bo tudi prihodnjim generacijam zagotavljal varno in kakovostno lokalno pridelano hrano," so prepričani.

V organizacijah so zato potrošnike pozvali, naj ne spregledajo truda slovenskega kmeta in izberejo lokalno hrano. S tem ne podpirajo le kakovosti, varnosti in sledljivosti hrane, temveč tudi slovenskega kmeta, varovanje okolja, ohranjanje slovenske krajine ter prihodnost podeželja, so sklenili.

Vir: STA, Foto: Freepik