Soboška knjižnica pod plazom kritik, v bran slovenščini stopila stroka

Odzivi na pobudo Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za spremembo zakonodaje s področja javne rabe slovenščine in knjižničarstva se vse bolj zaostrujejo. Po ostrih kritikah Slovenske akademije znanosti in umetnosti in jasnem nasprotovanju Mestne občine Murska Sobota so se zdaj oglasili tudi pomurski strokovnjaki z različnih področij, ki v javnem pismu opozarjajo na nevarne posledice posega v jezikovno ureditev Prekmurja.

Pobuda knjižnice predvideva spremembo 24. člena Zakona o javni rabi slovenščine in 25. člena Zakona o knjižničarstvu, s katero bi javnim zavodom omogočili poslovanje izključno v jeziku narodne manjšine tudi zunaj zakonsko določenih dvojezičnih območij. Kritiki opozarjajo, da bi takšna sprememba temeljito posegla v obstoječo jezikovno politiko države.

SAZU opozarja na kršitev ustave

Komisija Slovenske akademije znanosti in umetnosti za slovenski jezik je pobudo ostro zavrnila. Opozorila je, da bi sprejem predlagane novele pomenil kršitev Ustave Republike Slovenije, ki slovenščino določa kot uradni jezik. Po mnenju komisije bi novela vodila v izrivanje slovenščine iz javne rabe in v nedopusten poseg v zakonsko določena območja dvojezičnosti, s čimer bi se spremenila uveljavljena jezikovna podoba države.

Jasno stališče Mestne občine Murska Sobota

Do pobude se je jasno opredelila tudi Mestna občina Murska Sobota. Župan Damjan Anželj je poudaril, da Mestna občina Murska Sobota ni dvojezično območje in da takšnih pobud ne odobrava. Ob tem je pojasnil, da mestna uprava o dopisu knjižnice ministrstvu za kulturo sprva ni bila obveščena in da bo od direktorice knjižnice ter sveta zavoda zahteval pojasnila glede okoliščin njegovega posredovanja.

Občina obenem priznava, da se z razmerami v knjižnici ukvarja že dlje časa. Po njihovem mnenju slabi odnosi v kolektivu in nekatere odločitve vodstva škodujejo ugledu in delovanju enega največjih javnih zavodov v regiji. Zadevo so že obravnavali odbor za družbene dejavnosti in mestni svet.

Javno pismo pomurskih strokovnjakov

Posebno težo razpravi daje javno pismo pomurskih strokovnjakov, ki so ga podpisali jezikoslovci, literarni ustvarjalci, zgodovinarji, muzealci, umetnostni zgodovinarji in drugi strokovnjaki. Pismo so naslovili na občini ustanoviteljici soboške knjižnice.

Podpisani izražajo globoko zaskrbljenost zaradi poskusa poseganja v uveljavljeno jezikovno ureditev in opozarjajo, da bi imela predlagana novela daljnosežne sistemske posledice. Po njihovem prepričanju pobuda presega okvirje slovenske zakonodaje in predstavlja nevaren precedens, saj odpira možnost razširjanja dvojezičnega režima tudi izven zakonsko določenih območij.

Opozorilo pred spremembo jezikovnega statusa Murske Sobote

Strokovnjaki posebej opozarjajo, da bi novela omogočila izvajanje knjižnične dejavnosti v madžarskem jeziku na sedežu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, čeprav mesto ni na dvojezičnem območju. Takšen poseg bi po njihovem mnenju pomenil neposreden vpliv na jezikovni status mesta Murska Sobota in na ustaljeno ureditev javne rabe jezika v Pomurju.

Kritika ravnanj knjižnice in poudarek spoštovanja manjšine

Podpisniki izpostavljajo tudi simbolno težo dejstva, da pobuda prihaja iz ustanove, ki je bila desetletja prepoznana kot skrbnica prekmurske kulturne dediščine in dom ene najbogatejših domoznanskih zbirk v prekmurščini. Opozarjajo na nekatere odločitve zadnjih let, ki po njihovem mnenju ta ugled krnijo, med drugim pri programskih vsebinah in javnih predstavitvah, kjer naj bi bil slovenski jezik potisnjen v ozadje.

Ob tem izrecno poudarjajo, da niso proti madžarski narodni skupnosti. Pravice manjšine je treba v celoti spoštovati in zanjo razvijati kakovostne storitve v skladu z zakonodajo. Hkrati opozarjajo, da mora biti enaka skrb namenjena tudi slovenskemu jeziku, katerega položaj predlagana novela neposredno ogroža.

Poziv občinama ustanoviteljicama

V zaključku javnega pisma podpisani pozivajo občini ustanoviteljici, naj zavzameta jasno in odločno stališče proti pobudi knjižnice ter v okviru svojih pristojnosti zagotovita spoštovanje obstoječe zakonske ureditve. Po njihovem prepričanju imata občini dovolj vzvodov, da zaščitita ustavno določeno jezikovno podobo Pomurja in preprečita nadaljnje krnjenje ugleda osrednje pomurske knjižnice zaradi odločitev brez strokovne podlage.

Foto: Arhiv Pomurec