Madžarščina v knjižnici Murska Sobota? Občine ustanoviteljice ostro proti

Vodstvo Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je državnim ustanovam poslalo pobudo za zakonske spremembe, s katerimi bi omogočili zagotavljanje sporazumevanja v jeziku madžarske narodne skupnosti na sedežu knjižnice v Murski Soboti. Pobuda je sprožila kritičen odziv občin ustanoviteljic knjižnice in dela strokovne javnosti.

Knjižnica v pobudi, ki jo je naslovila na komisijo za narodni skupnosti pri državnem zboru, ministrstvo za kulturo, urad vlade za narodnosti ter inšpektorat za kulturo in medije, predlaga spremembo 25. člena zakona o knjižničarstvu in 24. člena zakona o javni rabi slovenščine.

Predlagana sprememba bi knjižnici omogočila, da bi na svojem sedežu opravljala dejavnosti v jezikih madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, čeprav sedež ni na dvojezičnem območju. Knjižnica namreč opravlja javno službo tudi za območja, kjer živijo pripadniki obeh skupnosti.

Župan Mestne občine Murska Sobota, ki je poleg Občine Beltinci soustanoviteljica knjižnice, pobude ne podpira. »S tem nismo bili seznanjeni niti v mestni upravi niti jaz kot župan,« je Damjan Anželj povedal za STA.

»Murska Sobota nikoli ni bila dvojezično območje, zato s to pobudo ne soglašam in je ne odobravam,« je pojasnil Anželj. »Izvajanje programov za dvojezične občine ne pomeni izenačitve madžarskega in slovenskega jezika v Murski Soboti,« je dodal. Sicer pa, kot je dejal, razume širši kontekst delovanja knjižnice, ki strokovno pokriva tudi dvojezične občine Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice.

Po njegovih besedah je tudi problematično, da je pobuda obšla obe ustanoviteljici knjižnice in svet zavoda. Vodstvo knjižnice in svet zavoda je zato pozval k pojasnilom. Na podlagi odgovorov se bodo na občini odločali o tem, kako naprej z vodstvom knjižnice. Ob tem je župan poudaril, da ima ključno vlogo svet zavoda, medtem ko ustanovitelji imenujejo njegove člane.

Podobno meni župan Občine Beltinci Marko Virag. Kot je zapisal v odzivu, občina z dopisom knjižnice ni bila predhodno seznanjena, zato pričakuje pojasnila vodstva in organov zavoda. Po njegovih besedah je pobuda z vidika zakonodajnega postopka sicer tehnično brezpredmetna, a je treba razjasniti, ali ni šlo za zlorabo institucije oziroma ravnanje, ki presega pooblastila posameznikov.

»Ne glede na to, da pobuda niti vsebinsko niti procesno ne more imeti realnih učinkov, občina Beltinci pričakuje transparentno delovanje, odgovorno ravnanje ter dosledno spoštovanje zakonskih okvirov,« je za STA povedal Virag in dodal, da takšne pobude ne prispevajo k dialogu, temveč lahko poglabljajo razdor in odpirajo nacionalne delitve.

Kritična je tudi skupina več kot 30 predstavnikov kulturne, znanstvene in strokovne javnosti, ki so se je z javnim pismom obrnili na občini ustanoviteljici. V njem so opozorili, da predlagane spremembe presegajo obstoječe okvire slovenske jezikovne zakonodaje ter ustvarjajo nevaren precedens za druge javne ustanove po državi.

Po njihovem mnenju bi omogočanje delovanja v madžarskem jeziku na sedežu knjižnice v Murski Soboti pomenilo poseg v uveljavljeno ureditev javne rabe jezika ter v razmerje med uradnim jezikom in manjšinskimi jeziki. Kot so še zapisali, ne nasprotujejo madžarski narodni skupnosti in njenim pravicam, temveč opozarjajo na nevarnost širjenja dvojezičnega režima na območja, kjer nikoli ni bil predviden.

Direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar za STA zadeve ni želela komentirati. »Ničesar ne komentiram in ne komuniciram z mediji,« je dejala. Pobuda je bila v državni zbor poslana po njenem pooblastilu, podpisal pa jo je njen namestnik Albert Halasz.

Predsednik sveta zavoda knjižnice Roman Ratkai je za STA povedal, da svet zavoda ni bil seznanjen s pobudo vodstva o spremembi zakona. »Osebno pa se mi taka pobuda ne zdi primerna,« je dodal. Napovedal je, da bo svet zavoda to vprašanje obravnaval na naslednji seji v ponedeljek, 22. decembra.

VIR: STA, Foto: Arhiv Pomurec