Krojaški ceh Turnišče: Tradicija obrti, ki živi od leta 1770

V Turnišču že od leta 1770 deluje krojaški ceh, ki velja za enega najstarejših in najbolje ohranjenih cehovskih primerov v Sloveniji. Njegovo delovanje je davnega leta 1770 uradno potrdila cesarica Marija Terezija, ki je turniškemu krojaškemu cehu zapisala cehovska pravila. Ta so shranjena v cehovski knjigi s pečatom cesarice, ki se danes nahaja v trezorju občinske zgradbe v Turnišču.

Od leta 2000 ceh vodi cehmešter Jože Pal iz Turnišča, kateremu pri delu pomagajo pomočniki oziroma sogarji: Avgust Sobočan v Nedelici, Štefan Koroša v Renkovcih in Alojz Zadravec v Lipi. Zaščitni znak ceha so škarje, krojaški ceh pa je tudi ponosen na obnovljeno zastavo – bandero, ki je nameščena v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete. Na eni strani bandere je upodobljen sveti Florjan, na drugi pa Marija Device.

Ceh šteje danes 352 članov, ki ohranjajo tradicijo krojaške obrti, med katero so se v preteklosti razvijale delavnice z vajenci in pomočniki, kjer so šivali moške in ženske obleke. Danes ceh deluje kot kulturno in družbeno združenje, ki ohranja zgodovinske običaje, sodeluje pri cerkvenih slovesnostih in pogrebih članov ter skrbi za medsebojno pomoč. Člani svetijo tudi s 12 ročnimi svetilkami, ki jih uporabljajo pri pogrebih, svetih mašah in proščenjih v Turnišču, Lipi, Renkovcih in Nedelici.

Vsako leto ceh organizira letni občni zbor, kot je bil letos v soboto, 10. januarj, v dvorani občinske zgradbe v Turnišču, kjer se je zbralo 72 članov in članic. Na zboru so podali letno poročilo, spomnili se pokojnih članov, predstavili finančno poročilo in sprejeli nove člane. Pred zborom so zbrali članarino, ki po stari tradiciji znaša tri evre ali »groše«. Zbrane prispevke namenijo delovanju ceha v tekočem letu. Dogodka se je udeležil tudi župan Turnišča Borut Horvat, ki je izrazil zahvalo članom ceha za njihovo aktivnost in ohranjanje tradicije.

Ceh ima tudi bogato dediščino materialnih in nesnovnih vrednot:

• Bandere, ki jih člani nosijo na procesijah in cerkvenih praznikih;
• Cehovske knjige, v katerih se vodi seznam članov;
• Svetilke, ki se uporabljajo pri cerkvenih obredih;
• Ohranjen pečat Marije Terezije in zgodovinske ročne svetilke.

Turniški cehi, med katerimi so krojaški, kovaški in čevljarski, so vpisani v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, kar potrjuje njihov pomen za kulturno zgodovino in identiteto regije. Skupaj s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota in etnologinjo Jelko Pšajad so člani cehovskih združenj vzpostavili sodobno cehovsko delovanje, ki ohranja tradicijo in spodbuja medsebojno povezovanje, znanje in kulturno dediščino.

Turnišče je bilo že od 16. stoletja glavno obrtno središče lendavskega gospostva, leta 1548 pa je pridobilo mestne pravice, ki so omogočile razvoj cehov. Krojaški ceh je z živo tradicijo, ki se ohranja več kot 250 let, edinstven primer v Sloveniji in predstavlja most med preteklostjo in sodobno družbeno aktivnostjo, kjer se tradicija krojaške obrti še vedno poustvarja in prenaša na nove generacije.

FOTO in BESEDILO: Jože Žerdin