90 let od rojstva Pomurca, ki je zaznamoval slovensko gasilstvo

Letos mineva 90 let od rojstva Pomurca Ernesta Eöryja, gasilskega častnika in inženirja agronomije, ki je s svojim vsestranskim delovanjem pomembno zaznamoval razvoj gasilstva, kmetijstva in družbenega življenja v Pomurju ter širšem slovenskem prostoru.

Rodil se je 16. januarja 1936 v Hodošu, v kmečki družini, umrl pa 29. oktobra 2016 v Mariboru.

Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju Hodoš, šolanje pa nadaljeval na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu in ga zaključil na Višji agronomski šoli v Mariboru. Po izobrazbi je bil inženir agronomije. Svojo poklicno pot je začel v Kmetijski zadrugi Šalovci, nato nadaljeval v Kmetijski zadrugi Prosenjakovci. Kasneje je deloval v kmetijskem kombinatu ABC Pomurka kot kmetijski pospeševalec na Goričkem. Leta 1970 je bil imenovan za direktorja Pletilstva v Prosenjakovcih, kjer je ostal vse do upokojitve.

Pomembno mesto v njegovem življenju je imelo družbeno in politično udejstvovanje. Aktiven je bil v krajevnih skupnostih Selo-Fokovci in Prosenjakovci ter med pobudniki za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti madžarske narodnosti leta 1976. Kot poslanec Skupščine Republike Slovenije je sodeloval pri pripravi dopolnil k slovenski ustavi. Med letoma 1963 in 1965 je bil delegat v Republiškem zboru, od 1974 do 1982 delegat v Zboru občin, od 1982 do 1990 pa delegat v Družbenopolitičnem zboru. V tem obdobju je bil tudi član Komisije za narodnosti in njen podpredsednik. V sedemdesetih letih je sodeloval pri organizaciji srečanj narodnosti v srednji Evropi in nekdanji Jugoslaviji ter imel ključno vlogo pri vzpostavitvi sodelovanja med Pomurjem in Železno županijo na Madžarskem.

Njegova gasilska pot se je začela že leta 1950 v domačem Hodošu, kmalu po končani osnovni šoli. Gasilstvo je bilo družinska tradicija, saj je bil njegov dedek leta 1894 med ustanovitelji Prostovoljnega gasilskega društva Hodoš. Znanje je nadgrajeval v gasilski šoli v Medvodah, kjer je opravil vse izpite in pridobil najvišji čin visokega gasilskega častnika II. stopnje. Leta 1968 je bil izvoljen za predsednika Gasilske zveze Murska Sobota, jeseni 1989 pa za predsednika Gasilske zveze Slovenije. To funkcijo je opravljal do leta 2008, ko je bil na kongresu v Krškem imenovan za častnega predsednika slovenskih gasilcev. Med letoma 2002 in 2016 je v okviru Mednarodne gasilske organizacije CTIF vodil delovno skupino Podonavskih dežel ter pomembno prispeval k mednarodnemu povezovanju gasilskih organizacij.

Spomin na njegovo delo ostaja živ tudi po njegovi smrti. Marca 2024 je Gasilska regija Pomurje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizirala prvi pomurski gasilski simpozij Eöryjevi dnevi, v okviru katerega je potekala tudi okrogla miza o njegovem življenju in delu. Septembra 2024 so ob 130-letnici PGD Hodoš v prostorih društva v njegov spomin odkrili vitrino.

Pomurec Ernest Eöry ostaja zapisan kot ena osrednjih osebnosti slovenskega gasilstva ter kot človek, ki je s svojim znanjem, predanostjo in delom pomembno prispeval k razvoju lokalne skupnosti, mednarodnega sodelovanja in javnega življenja.

Foto: Arhiv Pomurec in Obrazi slovenskih pokrajin