Ta pomurska občina je v igri za vzorčno romsko naselje

Pismo o nameri za pilotni projekt legalizacije romskih naselij, h kateremu so v kabinetu predsednika vlade povabili 25 občin, bodo najprej podpisali z Mestno občino Krško, je danes po sestanku pojasnil državni sekretar v premierjevemu kabinetu Jure Leben. Pogovore so sicer najprej začeli še z občinami Črnomelj, Škocjan in Rogaševci, je dodal.

Premier Robert Golob je novembra lani po srečanju s predstavniki združenj občin, mestnih občin, skupnosti občin in razvojnih centrov javnosti predstavil pobudo o oblikovanju pilotnega oziroma vzorčnega romskega naselja, kjer bodo jasno urejeni lastniški odnosi, infrastruktura in dostop do javnih storitev, zlasti izobraževanja.

Iz kabineta so decembra lani na 25 občin, v katerih so romska naselja, naslovili dopis s prošnjo, da za vključitev v projekt predlagajo eno romsko naselje v občini. To ne sme biti umeščeno na poplavno ogroženo območje, erozijsko območje, vodovarstveno območje ali druga varovana ali omejujoča območja, je na novinarski konferenci po sestanku spomnil državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami v kabinetu predsednika vlade Jure Leben.

Po njegovih besedah se je na dopis odzvalo 19 občin, nekaj jih je sodelovanje zavrnilo. Po pregledu predlogov so se odločili, da v prvi fazi pogovor začnejo z občinami Krško, Črnomelj, Škocjan in Rogaševci. "Ne zato, ker bi bile težave povsod enake, ampak prav zato, ker niso. Vsaka od teh občin ima svoje specifične izzive, zato bomo z vsako podpisali pismo o nameri, v katerem bodo jasno določene obveznosti države in lokalne skupnosti. Legalizacija romskih naselij je nujen pogoj za napredek," je zatrdil.

Na današnjem sestanku so se z župani dogovorili za obisk občine Škocjan, kjer bodo naslednji teden nadaljevali pogovore o prostorski umestitvi naselja. Pismo o nameri pa bodo po besedah Lebna najprej podpisali z občino Krško, kjer bodo začeli z urejanjem naselja Kerinov Grm.

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je poudaril, da bodo morali pri izboljšanju pogojev sodelovati vlada, lokalna skupnost in predvsem romska skupnost. Med največjimi izzivi v Kerinovem Grmu je naštel nadaljevanje delovanja dvojezičnega vrtca, težave z infrastrukturo, čistilnimi napravami in kanalizacijskim omrežjem.

Po Kerinovih besedah si v občini želijo, da prebivalci romskega naselja začutijo, da imajo enake pogoje za življenje kot vsi ostali in prevzamejo del odgovornosti za ravnanje z novo infrastrukturo.

Vir: STA