Darja Farič Klemenčič: »Pogovor, poslušanje in pravočasna pomoč so ključni«

Dogodek v Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota je znova sprožil razmislek o varnosti, preventivi in vlogi vzgojnega delovanja v slovenskih šolah. Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo poudarjajo, da takšni primeri niso le opozorilo, temveč tudi priložnost za poglobljen razmislek in izboljšave na ravni posamezne šole in sistema.

Po besedah Darje Farič Klemenčič, vodje območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, varno in spodbudno učno okolje ni nekaj, kar bi se zgodilo samo od sebe. »Zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja ni slučajnost, ampak rezultat načrtnega in sistematičnega dela,« poudarja. Posebno vlogo ima skrb za dobro klimo, kakovostne odnose ter razvoj socialno-čustvenih veščin, ki so temelj preprečevanja nasilja in drugih stisk.

Incident v murskosoboški šoli razume kot jasen signal, da mora šola poleg poučevanja namenjati veliko pozornosti tudi vzgojnemu delovanju. Prav vsak tak dogodek po njenem mnenju odpira prostor za nadgradnjo obstoječih praks.

Strokovna podpora, ne krizno upravljanje

Zavod za šolstvo v tovrstnih primerih ne deluje kot organ kriznega upravljanja, temveč šolam nudi strokovno, sistemsko in razvojno podporo. Ta vključuje usposabljanja, podporna gradiva, svetovalne storitve in sodelovanje z vodstvi šol. V konkretnem primeru so bili z vodstvom šole v stalnem stiku, odziv ravnateljice in kolektiva pa ocenjujejo kot hiter, premišljen in skladen z vsemi protokoli.

»Odziv je bil takšen, kot mora biti, kar kaže na dobro pripravljenost in strokovnost zaposlenih,« poudarja.

Preventivni programi v šolah

Pomemben del preprečevanja nasilja predstavljajo programi, ki jih Zavod za šolstvo izvaja že več let. Od leta 2020 poteka razvojna naloga za razvoj varnega in spodbudnega učnega okolja, v katero je bilo doslej vključenih okoli 200 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Programi se osredotočajo na odnose, sodelovalno kulturo, razredno klimo, empatijo, prepoznavanje nasilja in jasno poznavanje protokolov.

Ključno sporočilo teh vsebin je, da preventiva ne sme biti dodatek k šolskemu delu, temveč mora biti načrtno in sistematično vključena v pouk, dejavnosti in vsakdan šole.

Vloga učiteljev, svetovalnih služb in staršev

Preventivno delovanje poteka na ravni celotnega kolektiva, razreda in posameznika. Posebno vlogo imajo razredniki, ki so najbližje dogajanju v razredu, ter svetovalne službe, ki povezujejo učence, učitelje in vodstvo. Pomembno je tudi sodelovanje z zunanjimi institucijami, kot so policija, centri za socialno delo in zdravstvene službe, kar je del jasno določenih protokolov.

Staršem sogovornica sporoča predvsem pomen pogovora in prisotnosti. Otroci morajo vedeti, da se lahko v stiski obrnejo na starše ali strokovne delavce v šoli, zgodnje zaznavanje težav pa omogoča hitrejšo in učinkovitejšo pomoč.

Pogled v prihodnost

Na Zavodu za šolstvo že poteka prenova učnih načrtov, v okviru katere bo več poudarka namenjenega duševni in socialni dobrobiti, poleg telesne. Po besedah Farič Klemenčič sistemski protokoli obstajajo in so ustrezni, ključno pa je, da jih šole dosledno izvajajo in vzgojno-preventivno delovanje postavijo v središče svojega poslanstva.

»Pogovor, poslušanje in pravočasna pomoč so ključni. Pomoč ni sramota in čim prej pride, tem več lahko naredimo,« še poudarja.