LOKALNO
Na današnji dan se je rodil Jožef Smej, škof in ustvarjalec iz Bogojine
15. februarja 1922 se je v Bogojini rodil Jožef Smej, eden najvidnejših slovenskih cerkvenih mož in kulturnih ustvarjalcev 20. stoletja. Bil je škof, teolog, pesnik, pisatelj in prevajalec, ki je s svojim delom močno zaznamoval tako cerkveni kot kulturni prostor. Umrl je 21. novembra 2020 v Lenartu v Slovenskih goricah.
Otroštvo je preživel v rodnem Prekmurju, kjer je obiskoval osnovno šolo v Bogojini, gimnazijo pa nadaljeval v Murski Soboti. Po maturi leta 1940 se je sprva vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani, a se je kmalu odločil za duhovniško pot in študij nadaljeval na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru. Zaradi vojnih razmer je moral študij leta 1941 prekiniti, nato pa ga nadaljeval v Sombotelu, kjer je bil 8. decembra 1944 posvečen v duhovnika.
Po vrnitvi v Prekmurje je med letoma 1944 in 1948 deloval kot kaplan v Dokležovju, Dobrovniku in Turnišču, pozneje pa dolga leta v Murski Soboti, najprej kot kaplan, nato kot župnik in dekan. Leta 1969 je bil poklican v Maribor, kjer je opravljal številne pomembne cerkvene službe, med drugim kot stolni kanonik, generalni vikar in stolni prošt.
Njegova akademska pot se je okrepila leta 1976, ko je doktoriral s tezo Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, škofovsko posvečenje pa je prejel 23. maja 1983. Njegovo škofovsko geslo je bilo: »Milosti polna, spomni se«. Upokojil se je 18. junija 2009.
Življenjsko delo msgr. dr. Jožefa Smeja je izjemno obsežno. Poleg duhovniške in škofovske službe je ustvaril bogat literarni opus. Njegova bibliografija obsega več kot 150 enot, med njimi številne samostojne knjižne publikacije, znanstvene razprave in leposlovna dela. Objavljal je v uglednih revijah, kot so Časopis za zgodovino in narodopisje, Zgodovinski časopis, Slavistična revija in časopis Stopinje.

Pomemben del njegovega prispevka predstavlja tudi prevajalsko delo. Sodeloval je pri prevodih Bogoslužnega molitvenika, Zakonika cerkvenega prava ter Svetega pisma stare in nove zaveze, pa tudi pri komentarjih k psalmom. Posebej se je posvečal tudi madžarski literaturi in kulturni dediščini prostora med Muro in Rabo.
V rodni Bogojini je 21. septembra 2014 praznoval 70 let duhovniškega posvečenja, t.i. rubinsko oziroma železno mašo. Za svoje prevode in raziskovalno delo na področju madžarske književnosti pa je 8. junija 2015 prejel Madžarski viteški križ, najvišje madžarsko državno odlikovanje.
Jožef Smej ostaja ena ključnih osebnosti slovenske cerkvene zgodovine in kulturnega ustvarjanja. Njegovo delo je trajen spomenik veri, jeziku, slovenstvu in literarni besedi.
Vir: Obrazi slovenskih pokrajin, Foto: Arhiv Pomurec, Škofija Murska Sobota
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.


Škof Smej je bil predvsem dober človek. Moj prvi veroučni učitelj, ki nas je zaznamoval za celo življenje. Skromen in preprost, ki se je znal približati vsakemu človeku. Tudi to bi morali povedati, ko pišete o tem velikem človeku z velikim srcem.