Zakaj je življenjska doba v Pomurju krajša? Kaj o tem menijo politiki

Medijska družba Moji Mediji, največja mreža regionalnih spletnih medijev v Sloveniji, je skupaj z lokalno televizijo IDEA pripravila osrednje predvolilno soočenje predsednikov političnih strank pred državnozborskimi volitvami 2026.

Soočenje je bilo namenjeno predvsem vprašanjem, ki zadevajo življenje ljudi izven prestolnice, zato so bile v ospredju regionalne razlike in razvoj posameznih delov države.

Regionalne razlike v zdravju so bile ena od osrednjih tem političnega soočenja predsednikov strank. Voditeljica Samanta Gomboc je razpravo odprla z zgovornim podatkom, ki kaže na velike neenakosti med slovenskimi regijami.

»Slovenija je po pričakovani življenjski dobi med boljšimi v Evropski uniji, a to povprečje skriva dramatičen razkorak med regijami. Moški v Pomurju živi približno tri in pol leta manj kot moški v osrednji Sloveniji.«

Podatek kaže na veliko regionalno razliko v zdravju, ki odpira vprašanja o dostopnosti zdravstvenih storitev, življenjskem slogu in organizaciji zdravstvenega sistema. Razprava je sicer zajela več vidikov zdravja – od kakovosti zraka in pitne vode do organizacije zdravstvene mreže.

Vesna: zdravje ni samo zdravstveni sistem

Predsednica stranke Vesna Urša Zgojznik je opozorila, da se politika po njenem mnenju preveč osredotoča zgolj na zdravstveni sistem, premalo pa na širše dejavnike zdravja.

»Mogoče se preveč ukvarjamo zgolj z zdravstvenim sistemom – kakšen je in kako bi ga izboljšali. Zapostavljamo pa temo zdravja.«

Po njenem so za zdravje ljudi ključni tudi okolje, mobilnost in kakovost zraka. Poudarila je, da ima država pomembno vlogo pri zmanjševanju onesnaženja in ustvarjanju pogojev za bolj zdravo življenje.

»V kakem mestu živimo, kaj kurimo, kakšno mobilnost imamo na voljo – ali je to samo avto na fosilna goriva ali je razvit potniški promet. Odgovornost na tem področju je absolutno na državi.«

SD: veliki projekti morajo biti regijski

Predsednik SD Dejan Židan je v razpravi poudaril pomen regionalnega pristopa pri infrastrukturnih projektih, tudi na področju zdravja in oskrbe z vodo.

Kot primer je navedel pomurski vodovod.

»Jaz sem bil minister, ko smo reševali pomurski vodovod, 150 milijonov evrov, bil je že skoraj odpisan, pa smo ga rešili.«

Po njegovih besedah veliki projekti uspejo le, če jih regija vodi skupaj.

»Veliki regijski projekti gredo samo takrat, če se trdo vodi regijska politika. Velikih projektov ne moremo peljati na ravni občine.«

Demokrati: zdravstvene regije bi sistem približale ljudem

Predsednik Demokratov Anže Logar je opozoril, da trenutna organizacija zdravstvene mreže pogosto ne sledi dejanskim potrebam prebivalcev.

Kot primer je izpostavil prav Pomurje.

»Danes imamo zanimivo sliko, da organizacija zdravstvene mreže ne sledi potrebam. V Pomurju je največ diabetesa, največ diabetologov pa je v obalno-kraški regiji.«

Po njegovem je rešitev regionalizacija zdravstva. Demokrati predlagajo oblikovanje devetih zdravstvenih regij.

»Zdravstvene regije so ravno to, kar potrebujemo – približati zdravstveni sistem pacientu glede na potrebe in zdravstvene karakteristike posamezne regije.«

SDS: brez kadra sistem ne bo deloval

Predsednik SDS Janez Janša je opozoril, da nobena reforma zdravstva ne bo uspešna brez dovolj zdravstvenega osebja.

Po njegovih besedah so struktura sistema, regionalne bolnišnice in klinični centri logično razdeljeni, težava pa je drugje.

»Nič od tega ne bo delovalo, če bo zmanjkalo osebja.«

Opozoril je tudi na odhajanje zdravstvenih delavcev v tujino.

»Lahko imamo sijajne načrte, lahko imamo 300 regij ali devet, je čisto vseeno, če zdravnike in medicinske sestre izgubimo, ker gredo delat v Avstrijo ali Dubaj.«

NSi: ključ je dostop do zdravnika

Predstavnik NSi Jernej Vrtovec je razpravo usmeril predvsem na dolge čakalne vrste.

Po njegovem je bistveno, da pacient pride do zdravnika ne glede na to, ali ta dela v javnem ali zasebnem sistemu.

»Človek, ki zboli, mora dobiti zdravnika – ni pomembno, ali je zasebnik ali del javne zdravstvene mreže. Pomembno je, da ga dobi in da zdravljenje plača ZZZS.«

Svoboda: zdravstvene regije že uvedene

Predstavnik Gibanja Svoboda Matej Arčon pa je poudaril, da je vlada že sprejela uredbo o uvedbi zdravstvenih regij.

»Ta vlada je januarja sprejela uredbo o uvedbi zdravstvenih regij. Zdravstvenih regij je šest, nastale so na podlagi strokovnih odločitev.«

Po njegovih besedah naj bi te regije izboljšale sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami ter povečale dostopnost storitev za prebivalce.

Regionalne razlike ostajajo velik izziv

Razprava je pokazala, da se politične stranke strinjajo vsaj v eni točki – regionalne razlike v zdravju so resen problem. Podatek, da moški v Pomurju živijo približno 3,5 leta manj kot v osrednji Sloveniji, je tako postal simbol širših neenakosti, ki jih bo morala slovenska zdravstvena politika v prihodnjih letih nasloviti.

Vprašanje pa ostaja, ali bodo predlagani ukrepi – od regionalizacije zdravstva do večje dostopnosti zdravnikov – dejansko zmanjšali razkorak med slovenskimi regijami.

* Naslovna slika: Freepik, Foto: Sašo Rakić