Pot iz Kopra do Hodoša traja dlje kot iz Ljubljane do Münchna, kaj na to porečejo politiki?

Medijska družba Moji Mediji, največja mreža regionalnih spletnih medijev v Sloveniji, je skupaj z lokalno televizijo IDEA pripravila osrednje predvolilno soočenje predsednikov političnih strank pred državnozborskimi volitvami 2026.

Soočenje je bilo namenjeno predvsem vprašanjem, ki zadevajo življenje ljudi izven prestolnice, zato so bile v ospredju regionalne razlike in razvoj posameznih delov države.

Ena od tem razprave je bila tudi promet in infrastruktura. Voditeljica Samanta Gomboc je uvodoma izpostavila primerjavo, ki dobro ponazarja stanje prometne infrastrukture v Sloveniji: »Pot z vlakom iz Kopra do Hodoša čez majhno Slovenijo še vedno traja več kot eno uro dlje kot iz Ljubljane do Münchna.«

Ob tem je opozorila tudi na širši problem mobilnosti v Sloveniji. Po njenih besedah je 60.000 Slovencev prevozno revnih, kar pomeni, da živijo pod pragom tveganja revščine in hkrati nimajo dostopa do ustreznega javnega prevoza.

»Ne morejo do službe, ne morejo do zdravnika ali šole brez avtomobila.«

Slovenija je hkrati med državami Evropske unije z največ vožnjami z osebnim avtomobilom, javni prevoz pa pokriva le 14 odstotkov vseh poti.

NSi: rešitev je nova hitra železnica

Nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) je poudaril, da z obstoječo železniško infrastrukturo vlak ne more biti konkurenčen avtomobilu.

»Po obstoječih tirih do Maribora v bistvu ne moremo biti konkurenčni. Tudi če imamo hitre vlake, ne moremo biti konkurenčni prevozu z avtomobilom.«

Po njegovem je ključna gradnja nove hitre železniške povezave Ljubljana–Maribor.

»Takrat, ko bo zgrajena nova železniška povezava, hitra železnica Ljubljana–Maribor, bomo lahko govorili o bistveno krajših časih potovanja.«

Kot eno največjih ovir pri velikih projektih je izpostavil tudi dolgotrajne postopke umeščanja v prostor.

SD: potrebna bo nova železniška trasa

Predsednik SD Dejan Židan je poudaril, da pospeševanje vlakov na obstoječi progi ne bo prineslo bistvenih sprememb.

»Ideja, da bi znotraj obstoječe proge Maribor–Ljubljana lahko bistveno pospeševali, na koncu pridemo do hitrosti še vedno tam, kjer je bila Marija Terezija.«

Po njegovih besedah bo zato treba zgraditi novo železniško progo, ki bo omogočila hitrejše povezave med največjimi mesti.

Ob tem je omenil tudi prometne povezave v Pomurju in Prekmurju. Po njegovih besedah je izboljšanje cestnih povezav do Murske Sobote že nekoliko olajšalo vsakodnevne migracije.

»Opažamo, da odkar imamo vsaj neko hibridno avtocesto do Murske Sobote, naši ljudje lažje pridejo do Maribora v službo.«

Demokrati: potreben je celovit načrt infrastrukturnega razvoja

Predsednik Demokratov Anže Logar je opozoril, da številni infrastrukturni projekti zamujajo in povzročajo prometna ozka grla.

Po njegovih besedah so Demokrati pripravili poseben načrt razvoja Slovenije, ki bi združil ključne infrastrukturne projekte.

»V ta načrt bodo vključeni vsi infrastrukturni projekti – tretja razvojna os, hitra železnica Maribor–Koper, prometni koridorji in širitev avtocest.«

Takšen seznam projektov bi bil po njegovem podlaga za poseben zakon, ki bi omogočil hitrejšo izvedbo infrastrukturnih projektov.

SDS: problem je centralizacija države

Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da je velik del prometnih težav povezan s centralizacijo države.

»130.000 se nas vozi vsak dan v Ljubljano, ki se duši v prometu.«

Po njegovih besedah so odločanje, denar in delovna mesta preveč koncentrirani v prestolnici.

Vesna: več vlaganj v javni prevoz

Predsednica stranke Vesna Urša Zgojznik je opozorila, da se je Slovenija desetletja osredotočala predvsem na gradnjo cest.

»30 let se je zanemarjalo vlaganje v železniški potniški promet ali avtobusni promet.«

Po njenem bi morala država več vlagati v pogoste in hitre železniške povezave ter v dostopen javni prevoz.

»Potrebno je središče Slovenije povezati s taktnimi hitrimi vlaki, ki vozijo na 20 ali 30 minut.«

Prometna infrastruktura kot ključ razvoja regij

Razprava je pokazala, da politične stranke prometno infrastrukturo vidijo kot enega ključnih dejavnikov regionalnega razvoja. Podatek, da potovanje z vlakom čez Slovenijo traja dlje kot pot do Münchna, je tako postal simbol širšega problema: prometna infrastruktura po mnenju številnih še vedno ne dohaja potreb ljudi in gospodarstva.

* Naslovna slika: Arhiv, Foto: Sašo Rakić