FOTO: Eva Tivadar: »Pirh ni le okras, ampak umetniško delo«

Na razglednem stolpu Vinarium v Lendavi se obeta prava paša za oči. Od 19. marca dalje bo tam na ogled razstava pirhov štirih držav, ki združuje tradicijo, umetnost in dediščino širšega panonskega prostora.

Med ustvarjalkami sodeluje tudi Eva Tivadar iz Lendave, ki se že vrsto let posveča izdelavi pirhov v zahtevni batik-tehniki.

»To je moja strast, to je moj hobi, izdelovanje pirhov v batik-tehniki,« pove Tivadar, ki s svojimi izdelki ohranja bogato tradicijo in jo prenaša v sodobni čas.

Tri tehnike, ena dediščina

Na območju Prekmurja in širše so se skozi zgodovino razvile tri glavne tehnike izdelovanja pirhov. Najbolj preprosta je barvanje z naravnimi barvili, najpogosteje s čebulnimi olupki. Takšni pirhi so bili nekoč del velikonočnega zajtrka.

Druga tehnika so praskanke, pri katerih se jajce najprej pobarva, nato pa se z ostrim predmetom izpraska vzorec.

Najzahtevnejša pa je batik-tehnika, ki jo uporablja tudi Tivadarjeva. »Na nepobarvano jajce nanašamo vzorec s čebeljim voskom, ki ga segrevamo nad svečo. Tam, kjer je vosek, barva ne prime, in tako nastane vzorec,« pojasni.

Hetiški in dobrovniški pirhi

Čeprav je tehnika lahko enaka, se pirhi razlikujejo po motivih. Tako imenovani hetiški pirhi so znani po drobnih, natančnih vzorcih, pogosto v rdeče-beli kombinaciji. Navdih črpajo iz tradicionalne hetiške noše.

Na drugi strani pa dobrovniški pirhi izstopajo z večjimi motivi, kot so rože in zvezde, ter z uporabo dvobarvnega batika. Razlika je tudi v osnovi, saj hetiške pisanice nastajajo na belih jajcih, dobrovniške pa pogosto na rjavih.

Razstava štirih držav

Posebnost razstave v Vinariumu je njena mednarodna razsežnost. Stolp ponuja razgled na štiri države - Slovenijo, Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško - in prav iz vsake prihajajo tudi razstavljavci.

»Vsaka država ima svoj razstavni prostor, kjer lahko vidimo, kakšne pirhe izdelujejo,« pojasni.

Madžarska izstopa po visoki ravni rokodelstva in doslednem ohranjanju tradicije. Avstrija se bolj nagiba k sodobnim pristopom, Hrvaška pa je znana po svojih značilnih tehnikah, kot je međimurska črnopisanica. Slovenija ima močno skupnost ustvarjalk predvsem v Dobrovniku.

Preplet kultur v Hetišu

Poseben pečat daje razstavi tudi dediščina pokrajine Hetiš, kjer se stikajo tri kulture. »Tam, kjer se stika več kultur, nastane nekaj zares čudovitega,« poudari.

Hetiš združuje vplive Slovenije, Madžarske in Hrvaške, kar se odraža v bogatih vzorcih na tekstilu, arhitekturi in tudi pirhih. Ti motivi so se skozi čas ohranili in danes predstavljajo dragocen del kulturne dediščine.

Vabilo na ogled

Razstava v Stolpu Vinarium bo obiskovalcem ponudila edinstven vpogled v raznolikost tehnik, motivov in tradicij. Obiskovalci bodo lahko občudovali tako tradicionalne kot sodobne pirhe ter spoznali bogato dediščino širšega prostora.

»Če želimo vse to videti na enem mestu, bo najbolje, da se od 19. marca odpravimo v Stolp Vinarium,« sklene.