Dejan Süč: »Ko se bom vrnil domov, želim hoditi s pokončno dvignjeno glavo«

Dejan Süč je po volitvah postal eden ključnih političnih glasov Pomurja, saj je v lendavskem volilnem okraju prejel 3.837 glasov oziroma 32,6 odstotka podpore. Takšen rezultat ne pomeni le zmage, temveč tudi jasno sporočilo volivcev, da podpirajo kontinuiteto in konkreten pristop k reševanju lokalnih vprašanj.

Sam ob tem izpostavlja predvsem pomen načina političnega delovanja in kulture dialoga: »Kampanja je bila strpna, osnovana na vsebinah, ne pa na ostrini in konfliktih.« Ta poudarek razkriva njegovo usmeritev v politiko, ki temelji na sodelovanju in argumentih, ne na delitvah.

Izkušnje iz državnega zbora kot temelj za naprej

Süč v politiko ne vstopa kot nov obraz, temveč kot nekdo, ki je že v prejšnjem mandatu aktivno sodeloval pri oblikovanju zakonodaje. Bil je član kar petih delovnih teles državnega zbora, med drugim odborov za kulturo, gospodarstvo in kmetijstvo ter ustavne komisije.

S tem je pridobil vpogled v širok spekter področij, ki vplivajo na razvoj države in regij. Njegova odločitev za sodelovanje v teh telesih ni bila naključna, temveč premišljena: »Sodeloval sem v delovnih telesih, ki se vežejo na moje strokovno delo kot zgodovinarja.« S tem je želel povezati teorijo, stroko in konkretne potrebe okolja, iz katerega prihaja.

Pomurje ni več na obrobju

Ena osrednjih tem njegovega političnega delovanja je odprava občutka zapostavljenosti Pomurja. Dolga leta je bila ta regija pogosto označena kot oddaljena in preslišana, a Süč opozarja, da se takšno stanje ne spremeni samo od sebe.

»V Ljubljani bomo slišani le toliko, koliko se bomo za to potrudili.« Ta misel razkriva njegovo prepričanje, da mora biti vsak poslanec aktiven zagovornik svojega okolja, saj so politični procesi vedno rezultat vztrajnosti in angažiranosti.

Prav tak pristop je po njegovem mnenju prispeval k temu, da so se v regiji začeli premiki, ki jih prebivalci prepoznavajo kot pozitivne.

Konkreten razvoj: od cest do stanovanj

V času njegovega mandata so se v Pomurju uresničili številni projekti, ki imajo dolgoročne učinke. Med najpomembnejšimi izpostavlja zaključek ceste Lendava - Pince, ki predstavlja eno ključnih infrastrukturnih izboljšav v regiji.

Poleg tega poudarja tudi razvoj stanovanjskega področja, kjer se po desetletjih stagnacije gradijo javna najemniška stanovanja, ter pomembne investicije v gospodarstvo, kot je širitev podjetja Lek.

Süč ob tem ne skriva osebne motivacije in odgovornosti: »Ko se bom vrnil domov, želim hoditi s pokončno dvignjeno glavo.« Ta izjava ponazarja njegov odnos do funkcije, ki jo razume kot zavezo do ljudi, ne kot privilegij.

Kultura kot razvojna priložnost

Pomemben del njegove vizije predstavlja tudi kultura. Lendava ima izjemno zgodovinsko težo, saj je bila tam leta 1573 natisnjena prva knjiga na območju današnje Slovenije, kar ji daje poseben pomen v slovenskem prostoru.

Vendar Süč opozarja, da sama obnova objektov ni dovolj. Ključna je vsebina, ki daje tem prostorom smisel in življenje: »To ne smejo postati zgradbe duhov, ampak morajo biti zgradbe, ki živijo.«

S tem opozarja na potrebo po dolgoročnem razmisleku, kako kulturno dediščino povezati z vsakdanjim življenjem ljudi in turističnim razvojem.

Več sredstev za občine pomeni več razvoja

Na področju financiranja lokalnih skupnosti izpostavlja pomemben napredek. Povprečnina se je zvišala z 627 evrov leta 2021 na 835 evrov leta 2026, kar pomeni občutno več sredstev za občine.

Ta sredstva niso abstraktna številka, temveč konkretna podlaga za delovanje društev, razvoj infrastrukture in izboljšanje kakovosti življenja. Po njegovih besedah lokalni predstavniki prvič po dolgem času občutijo, da imajo na voljo sredstva za razvoj, ne zgolj za preživetje.

Demografija kot največji izziv prihodnosti

Kljub številnim dosežkom ostaja največji izziv prihodnosti demografija. Pomurje se sooča z upadom rodnosti in odseljevanjem mladih, kar dolgoročno ogroža razvoj regije.

Süč jasno poudarja: »Mi moramo postaviti pogoje, v katerih si bodo mladi želeli tukaj ostati.« Po njegovem mnenju to pomeni ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, dostopnih stanovanj in spodbudnega okolja za življenje.

Pomembno vlogo pri tem vidi tudi v novih izobraževalnih programih in gospodarskih investicijah, ki lahko mladim ponudijo perspektivo.

Med Avstrijo in domom: dilema Pomurcev

Velik del prebivalcev regije se še vedno vsakodnevno vozi na delo v Avstrijo. Čeprav so plače tam višje, Süč opozarja na ceno, ki jo ljudje plačujejo v obliki izgubljenega časa in slabše kakovosti življenja.

»Kaj mi denar pomeni, če vsak dan izgubim štiri ali pet ur z družino?« s tem odpira širše vprašanje vrednot in ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.

Njegov cilj je ustvariti pogoje, v katerih bo odločitev za delo doma postala enako ali bolj privlačna kot delo v tujini.

Politika, ki temelji na vsebini

Süč verjame, da prihodnost politike ni v konfliktih, temveč v rešitvah. Volilni rezultat vidi kot dokaz, da ljudje cenijo spoštljiv pristop in konkretne rezultate.

»Državljani so pripravljeni nagraditi zmernost in spoštljivo komunikacijo.«

Njegova vizija temelji na sodelovanju, povezovanju in iskanju rešitev, ki presegajo politične delitve. Prav v tem vidi priložnost, da Pomurje in Slovenija kot celota stopita korak naprej.