Poslovil se je Pomurec, ki je zaznamoval slovensko vrtnarstvo

V slovenskem prostoru je odjeknila žalostna novica, da je včeraj umrl Aleksander Šiftar, eden najvidnejših strokovnjakov za drevnine in krajinsko urejanje pri nas. Bil je agronom, doktor agronomskih znanosti in upokojeni izredni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval razvoj vrtnarstva in urejanja zelenih površin v Sloveniji.

Aleksander Šiftar se je rodil 29. avgusta 1938 v Murski Soboti. Svojo strokovno pot je posvetil raziskovanju in razvoju področja drevnin, zlasti njihovemu razmnoževanju, rasti in uporabi v urbanem okolju. Veljal je za enega ključnih poznavalcev parkovnega vrtnarstva, njegovo znanje pa je bilo cenjeno tako doma kot v tujini.

Več kot tri desetletja je deloval v vrtnarskem podjetju, kjer se je ukvarjal z drevesničarstvom in urejanjem zelenih površin. Kot dolgoletni strokovni vodja in kasneje direktor podjetja Vrtnarstvo Murska Sobota je uvajal sodobne pristope in tehnologije ter prispeval k temu, da je podjetje postalo eden vodilnih pridelovalcev okrasne drevnine v Sloveniji in širšem prostoru nekdanje Jugoslavije.

Pomemben pečat je pustil tudi v pedagoškem prostoru. Predaval je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, sodeloval pa tudi z Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter kot gostujoči predavatelj na Agronomski fakulteti v Zagrebu. S svojim znanjem je vplival na številne generacije strokovnjakov.

Sodeloval je pri številnih projektih urejanja parkov in javnih površin, med drugim pri ureditvi Mestnega parka Murska Sobota in Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, ter deloval kot svetovalec pri različnih domačih in mednarodnih projektih.

Bil je tudi plodovit avtor strokovnih in znanstvenih del. Med njegovimi pomembnejšimi publikacijami so dela Vrtno drevje in grmovnice (1974), Izbor in uporaba drevnine za javne nasade (2001) in Mestno drevje (2011), ki še danes predstavljajo temeljno literaturo na tem področju.

Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim nagrado Sklada Borisa Kidriča (1989) za raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin, Jesenkovo nagrado (2003) ter nagrado Društva krajinskih arhitektov Slovenije za življenjsko delo (2017).

Z njegovo smrtjo slovenska stroka izgublja izjemnega strokovnjaka, pedagoga in vizionarja, ki je pomembno prispeval k razvoju urejenega in trajnostnega zelenega okolja.

* Naslovna slika je simbolična