FOTO: Telovska procesija v Bogojini dobila mesto med nesnovno kulturno dediščino

V Bogojini, v znameniti Plečnikovi cerkvi je danes potekala tiskovna konferenca ob pomembnem mejniku za lokalno skupnost – vpisu Telovske procesije v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

Na dogodku so sodelovali dr. Andrej Lažeta iz Župnije Bogojina, Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, Janja Bürmen iz TIC Moravske Toplice ter Jure Jurinič iz KUD Jožef Košič Bogojina. Govorniki so predstavili pomen vpisa, njegovo ozadje ter širši vpliv na ohranjanje kulturne dediščine v prostoru.

Telovska procesija je bila v register vpisana marca 2026, po približno letu dni priprav, strokovnega usklajevanja in sodelovanja različnih deležnikov. Pobuda je nastala na lokalni ravni, kjer so prepoznali, da gre za tradicijo, ki pomembno presega zgolj verski okvir in predstavlja pomemben del kulturne identitete kraja.

Pri tem je imela ključno vlogo TIC Moravske Toplice, ki v okviru trajnostnega razvoja destinacije spodbuja zaščito lokalne dediščine. Kot je pojasnila Janja Bürmen, je bila pobuda neposredno povezana z vključitvijo destinacije v zeleno shemo slovenskega turizma:

»Namreč, destinacija Moravske Toplice je članica oziroma vključena v zeleno shemo slovenskega turizma, kjer se v šestih različnih vsebinskih sklopih ocenjujejo prizadevanja in aktivnosti s področja trajnosti, kar pomeni, da je Tic Moravske Toplice pač na podlagi sheme bil vržen v, tako bomo rekli, v situacijo, da mora svojo lokalno kulturo in dediščino ustrezno zaščititi, skrbeti zanjo, jo varovati, nenazadnje tudi promovirati in popularizirati.«

Ob tem je poudarila, da so skupaj s strokovnjaki in župnijo iskali element dediščine, ki bi ustrezal vsem kriterijem, in pri tem prepoznali prav telovsko procesijo kot izjemen primer tradicije z bogato zgodovino in močno lokalno identiteto.

Posebnosti, ki povezujejo skupnost

Telovska procesija v Bogojini izstopa po številnih posebnostih, ki so se ohranile skozi generacije. Med njimi so značilno cerkveno petje z lastnimi melodijami, pritrkovanje ter bogato krašenje oltarjev in vasi. Priprave na procesijo trajajo več dni in vključujejo številne domačine, kar daje dogodku izrazit skupnostni značaj.

Kot je poudaril dr. Andrej Lažeta, procesija ni le obred, temveč pomemben povezovalni element:

»Dogodek zagotovo zelo poveže župnijsko skupnost, tudi vaško skupnost, in je tako odličen izraz slovenske kulturne dediščine, zato smo tudi dosegli vpis v register slovenske nesnovne kulturne dediščine.«

Posebna vrednost procesije se kaže prav v tem, da vključuje širok krog ljudi – od pevcev, pritrkovalcev in ministrantov do vseh, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi dogodka.

Pomemben korak za prihodnost

Vpis Telovske procesije v register pomeni pomembno priznanje prizadevanjem lokalne skupnosti in hkrati odpira nove možnosti za njeno ohranjanje in razvoj.

Po besedah dr. Lažete bo zaščita pomembno vplivala predvsem na prihodnje generacije:

»Ta civilna zaščita bo prinesla predvsem to, da je država prepoznala, da se naši verniki trudijo, da se naši verniki trudijo živeti svojo vero in da se naši verniki trudijo živeti slovensko kulturo. S tem, ko smo torej, imamo to zaščiteno, bo lažje, predvsem pri prenosu na otroke, ker zdaj ni več razprave o tem, je to samo verska stvar, ni samo verska stvar, gre za resničen izraz slovenske kulturne dediščine.«

Formalna zaščita tako omogoča boljše pogoje za prenos znanja, ohranjanje običajev in večjo prepoznavnost dediščine tudi širše.

Bogojina je s tem pomembnim korakom še dodatno utrdila svojo vlogo kot prostor bogate kulturne in duhovne dediščine, Telovska procesija pa je dobila priznanje, ki potrjuje njen pomen v slovenskem kulturnem prostoru.

Več fotografij v spodnji galeriji ...