FOTO: Pozabljene obrti oživele v tem pomurskem kraju

Na Ostrčevem trgu v Veržeju je na ogled ulična razstava, ki obiskovalce popelje v čas, ko so bila rokodelska znanja del vsakdanjega življenja.

Ulično razstavo z naslovom »Dragocena znanja iz preteklosti« je pripravil Pomurski muzej Murska Sobota na pobudo Centra domače in umetnostne obrti Veržej. Postavljena je na prostem, kjer je dostopna širši javnosti in mimoidočim ponuja vpogled v bogato rokodelsko dediščino regije.

Razstava temelji na arhivskih fotografijah, ki prikazujejo rokodelce pri delu ter njihove izdelke. Skupno je predstavljenih štirinajst različnih dejavnosti, ki so nekoč pomembno oblikovale življenje v Pomurju.

Od slame do gline in lesa

Med predstavljenimi dejavnostmi izstopa pletarstvo iz slame, kjer so za uporabne izdelke, kot so košare in posode, uporabljali tehniko povijanja z vitro, medtem ko so okrasne predmete izdelovali s prepletanjem rženih bilk. Razširjeno je bilo tudi pletenje iz ličja, ki se je v Prekmurju uveljavilo med drugo svetovno vojno in se razvilo kot dopolnilno ročno delo, predvsem za izdelavo cekarjev.

Pomembno vlogo je imelo tudi pletarstvo iz vrbovih šib, ki so ga spodbujali organizirani tečaji, ter slamokrovstvo, ki ni veljalo za obrt, temveč za znanje, ki ga je obvladal skoraj vsak gospodar.

Obrti, ki so zaznamovale vsakdan

Razstava izpostavlja tudi lončarstvo, ki je bilo v regiji zelo razširjeno, ter ciglarstvo, kjer so opeko izdelovali ročno, pogosto s pomočjo sosedov. Posebno mesto ima čevljarstvo, zlasti v Turnišču, kjer je med letoma 1930 in 1938 delovalo več deset čevljarjev.

Med pomembnimi dejavnostmi so tudi tkanje, medičarstvo, kovaštvo in kolarstvo. Te obrti so se pogosto prenašale iz roda v rod, pri čemer so se znanja ohranjala v družinah in lokalnih skupnostih.

Sodarstvo, značilno za območje Gančan, ter tesarstvo, povezano z gradnjo in izdelavo lesenih predmetov, dodatno pričata o raznolikosti rokodelskih spretnosti. Med domače dejavnosti sodi tudi izdelovanje brezovih metel, ki so jih uporabljali za lastne potrebe, včasih pa tudi prodajali.

Pogled v preteklost za prihodnost

Razstava na prostem ne predstavlja le zgodovinskega pregleda, temveč opozarja tudi na pomen ohranjanja znanj, ki so nekoč omogočala samooskrbo in razvoj lokalnega okolja. Obiskovalcem ponuja priložnost, da spoznajo del dediščine, ki je še danes temelj identitete Pomurja.

Več fotografij v spodnji fotogaleriji ...

*BESEDILO in FOTO: Jože Žerdin