FOTO: Naravoslovni dan ob Muri že desetič privabil ljubitelje narave

Naravoslovno raziskovanje so zaključili na čistini sredi gozda, kjer so s fotografiranjem v družbi žal odmrlega črnega topola, katerega obseg debla meri več kot 560 centimetrov in je tudi drevesna naravna vrednota, ustvarili trajni spomin na nepozaben naravoslovni izlet ob Muri.

Člani Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Zavoda Logarica so pripravili deseti naravoslovni dan ob Muri v gozdu Orlovšček. Dogodka se je udeležilo dvajset ljubiteljev narave, ki so se podali na tradicionalni naravoslovni dan ob Muri. Skupina je bila ravno prav velika za tiho in pozorno opazovanje, brez pretiranega motenja murskih živali v njihovem naravnem okolju.

Tokrat so naravoslovni dan pripravili že deseto leto zapored, in sicer v bližini naselja Hotiza. Po jutranjem zbiranju pri Hotiškem jezeru, imenovanem tudi Jula, ki je nekdanja mrtvica reke Mure, so si ogledali redko in za mrtvice značilno rastlino - vodno grebeniko. Družbo jim je delal tudi samec laboda grbca, njegova družica pa je v bližini med vrbovjem že valila jajca.

Kmalu so se peš podali naprej v bližnji gozd Orlovšček. To je manjši gozdni sestoj sredi intenzivno obdelane kmetijske krajine. Je ostanek nekdanjih velikih rečnih hrastovo-brestovih poplavnih gozdov s primesmi jelševih in vrbovo-topolovih sestojev. Gozd je ponovno v lasti grofov Zichy, ki so nekoč živeli na beltinskem gradu.

Gozd Orlovšček je izjemen habitat za mnoge redke in ogrožene vrste ptic, dvoživk, sesalcev in žuželk, zato je upravičeno del Unescovega Čezmejnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Po nekaterih virih naj bi gozd dobil ime po zelo velikih pticah ujedah, ki so jih ljudje že v daljni preteklosti videvali na tem območju, domnevno po orlu belorepcu, ki velja za največjega evropskega orla, z razponom kril od 2 do 2,5 metra. Med sprehodom so ga zaslišali tudi nekje visoko nad krošnjami.

Na poti so opazili in poslušali še 31 drugih vrst ptic, med katerimi velja izpostaviti vijeglavko, črno in sivo žolno, goloba duplarja, velikega in malega detla, belovratega muharja in brgleza. Vse omenjene ptice gnezdijo v duplih in so zato duplarice, kar nakazuje, da je v gozdu še dovolj starih dreves, primernih za dupla.

Večkrat so iz podrasti splašili tudi številne žuželke, ki se čez dan tam skrivajo. Med zanimivejšimi najdbami so bili majski hrošč, ognjeni hrošč in bakrenasti krešič, uživali pa so tudi v svatbenem plesu metuljev zelenih dolgotipalkarjev. Spotoma so naleteli še na strupeno vijoličasto majnico.

Blizu mlakuž v kolesnicah so opazili dve vrsti rjavih žab, redkega plavčka in rosnico. Najbolj jim je zaigralo srce, ko je gozdno pot prečkala vidra, ki ni bila videti preveč zaskrbljena zaradi kopice opazovalcev.

Med prepoznavanjem listov drevesnih in grmovnih vrst so njihovo pozornost pritegnile tudi cvetoče zelnate vrste, med njimi rjavordeča krvomočnica, dišeča lakota, kalužnica, kosmata zlatica in rumenka, ki je mrtvi koprivi podobna vrsta, njeni cvetovi pa so rumeni.

Naravoslovno raziskovanje so zaključili na čistini sredi gozda, kjer so s fotografiranjem v družbi žal odmrlega črnega topola, katerega obseg debla meri več kot 560 centimetrov in je tudi drevesna naravna vrednota, ustvarili trajni spomin na nepozaben naravoslovni izlet ob Muri.

Tekst: Jože Žerdin, Foto: Monika Podgorelec in Branko Bakan