Ena plesniva jagoda še ne pokvari cele košarice - ali pač?

Jagode so med najbolj občutljivimi vrstami sadja. Ker vsebujejo veliko vode in imajo mehko strukturo, se lahko hitro zmehčajo, poškodujejo in splesnijo. Prav zato se pogosto zgodi, da v posodici najdemo eno ali dve jagodi z belo, sivkasto ali puhasto plesnijo. Takrat se pojavi vprašanje: ali je dovolj, da zavržemo samo plesnivo jagodo, ali mora v smeti celotna posodica?

Odgovor ni vedno enak. Strokovnjaki za varnost hrane pojasnjujejo, da ena plesniva jagoda še ne pomeni nujno, da moramo zavreči vso posodico. Zavreči je treba jagode, na katerih je plesen jasno vidna, in tudi tiste, ki so bile z njimi v neposrednem stiku. Če so preostale jagode videti čvrste, niso obtolčene, niso mehke in na njih ni plesni, jih lahko dobro pregledamo, operemo in pojemo.

Pomembno pa je, da smo pozorni na količino plesni. Če je plesnivih več jagod oziroma približno četrtina posodice ali več, strokovnjaki svetujejo, da zavržemo celotno vsebino. V takem primeru je verjetnost, da so se spore plesni razširile tudi na preostalo sadje, večja.

Pri posamezni plesnivi jagodi je običajno dovolj, da jo odstranimo skupaj s sadeži, ki so se je dotikali. Preostale jagode je treba temeljito pregledati. Če so na videz zdrave, čvrste in brez neprijetnega vonja, jih lahko speremo pod tekočo vodo in dobro osušimo. Pranje jagod je najbolje opraviti tik pred uživanjem, saj vlaga pospešuje kvarjenje.

Kljub temu pri mehkem sadju previdnost ni odveč. Jagode imajo veliko vlage, zato se plesen lahko širi hitreje kot pri tršem sadju. Pri mehkem sadju ni dovolj, da odrežemo le plesnivi del, saj se lahko plesen razširi tudi pod površino, kjer je ne vidimo.

To pomeni, da moramo pri jagodah upoštevati predvsem stanje celotne posodice. Če je plesniva samo ena jagoda, preostale pa so čvrste, suhe, nepoškodovane in brez vidnih znakov plesni, jih ni nujno zavreči. Vseeno pa je treba zavreči plesnivo jagodo in jagode, ki so se je dotikale. Preostale je treba natančno pregledati, oprati tik pred uživanjem in dobro osušiti.

Drugače je, če so jagode v posodici mehke, mokre, zmečkane, sluzaste ali imajo neprijeten vonj. V tem primeru je varneje, da jih ne jemo. Strokovnjaki opozarjajo, da se pri mehkem sadju plesen lahko razširi tudi tja, kjer je s prostim očesom ne opazimo.

Če človek po nesreči poje majhen košček plesnive jagode, običajno ni razloga za paniko. Kljub temu je treba biti pozoren na morebitne prebavne težave, slabost, bruhanje, drisko ali alergijsko reakcijo. Še posebej previdni naj bodo ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, starejši, nosečnice in majhni otroci.

Da bi jagode zdržale dlje, jih doma čim prej prestavimo v hladilnik. Najbolje jih je hraniti v zračni posodi, obloženi s papirnato brisačo, ki vpije odvečno vlago. Jagod pred shranjevanjem ne peremo, saj se mokre hitreje pokvarijo. Operemo jih šele tik pred uživanjem.

Če torej v posodici opazimo eno plesnivo jagodo, ni treba takoj zavreči vsega. Treba pa je ukrepati hitro in previdno: plesnivo jagodo odstranimo, zavržemo tudi tiste, ki so se je dotikale, preostale pa temeljito pregledamo. Če je plesni veliko, če so jagode mehke ali imajo neprijeten vonj, je najvarneje zavreči celotno posodico.

* Slike so simbolične