Kakšno poletje nas čaka? Sveti Medard naj bi imel odgovor

8. junij ima v ljudskem koledarju prav posebno mesto. Na ta dan goduje sveti Medard, eden najbolj znanih vremenskih svetnikov, ob katerem so naši predniki pozorno pogledovali v nebo. Če je na njegov god deževalo, so verjeli, da se obeta daljše obdobje mokrega vremena. Če je bilo vreme lepo, pa so si obetali bolj prijazne poletne dni.

Najbolj znan pregovor, povezan s tem dnem, pravi: »Kakršno vreme Medarda kane, takšno štirideset dni ostane.« Podobno misel najdemo tudi v različici: »Če na svetega Medarda dežuje, štirideset dni dež še naletuje.« Gre za enega tistih pregovorov, ki so se med ljudmi ohranili zato, ker so bili tesno povezani z vsakdanjim življenjem na podeželju.

V začetku junija je bilo namreč vreme za kmete izjemno pomembno. To je bil čas, ko so se začele priprave na košnjo, skrb za poljščine, opazovanje trte in načrtovanje dela na prostem. Dolgotrajno deževje je lahko povzročilo veliko težav, sončno in suho vreme pa je pomenilo lažje delo ter več upanja za dobro letino.

Kdo je bil sveti Medard?

Sveti Medard je bil francoski škof iz 6. stoletja. Rodil naj bi se leta 457, umrl pa okoli leta 560. V ljudskem izročilu se je uveljavil kot zavetnik kmetov, vinogradnikov in vremenskih priprošnjikov. Pogosto ga povezujejo z dežjem, saj ga cerkveno in ljudsko izročilo opisujeta kot svetnika, ki naj bi bil povezan z varstvom pred slabim vremenom.

Zanimiva je tudi podoba, v kateri ga umetniki pogosto prikazujejo z orlom, ki naj bi ga s perutmi varoval pred dežjem. Prav ta motiv je še dodatno okrepil njegovo povezavo z vremenom in pregovori, ki so se v različnih oblikah razširili po Evropi.

Če se Medard kislo drži, se poletje ne začne obetavno

Med ljudmi se je ohranil tudi pregovor: »Če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.« V njem je vreme opisano skoraj kot človekovo razpoloženje. Če je nebo sivo, vlažno in težko, se svetnik »kislo drži«, ljudje pa so v tem videli opozorilo, da se bo mokro vreme lahko zavleklo.

Takšni pregovori niso nastali naključno. Naši predniki niso imeli sodobnih vremenskih napovedi, zato so se zanašali na dolgoletno opazovanje narave. Spremljali so oblake, veter, vlago, toploto, obnašanje živali in rast rastlin. Iz ponavljajočih se vzorcev so nastale kratke ljudske modrosti, ki so jih prenašali iz roda v rod.

Dež na začetku junija ni bil vedno slabo znamenje

Čeprav se Medardov dež pogosto razume kot napoved slabega vremena, ljudsko izročilo dežja v juniju ni vedno dojemalo negativno. Stari pregovor pravi: »Rožnika toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje.« Junij se po starem imenu imenuje rožnik, ime pa je povezano z bujno rastjo in cvetenjem.

Dež v tem času je lahko pomenil, da bodo rastline imele dovolj vlage pred vročimi poletnimi dnevi. Tudi pregovor »Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napoveduje« kaže, da je topel junijski dež veljal za dobro znamenje. Ljudje so ga povezovali z obilnejšim pridelkom, polnimi kaščami in dobrim letom.

Ali Medard res napove vreme za 40 dni?

Danes seveda vemo, da vreme ni odvisno od enega samega dneva. Deževen 8. junij ne pomeni nujno, da bo deževalo še naslednjih 40 dni. Sodobna meteorologija temelji na meritvah, vremenskih modelih in satelitskih podatkih, zato imajo ljudski pregovori predvsem kulturno in izročilno vrednost.

A to ne pomeni, da so brez pomena. V njih je ujeto dolgoletno opazovanje narave. Začetek junija je res obdobje, ko se lahko določeni vremenski vzorci za nekaj časa utrdijo. Ljudje so to izkušnjo poenostavili v slikovit pregovor, ki si ga je bilo lahko zapomniti.

Medard nas uči, da je treba znati opazovati naravo

Pregovori o svetem Medardu niso le zanimivost iz preteklosti. Spominjajo nas na čas, ko je bilo vreme tesno povezano s preživetjem. Od dežja, sonca in vetra je bilo odvisno, ali bo seno suho, ali bo žito dozorelo, ali bo trta ostala zdrava in ali bo pridelek zadostoval za zimo.

Zato je 8. junij še danes dan, ob katerem se marsikdo spomni starega izročila in pogleda v nebo. Ne zato, ker bi pregovor lahko zanesljivo napovedal prihodnost, ampak zato, ker nas uči nečesa pomembnega: naravo je treba opazovati potrpežljivo, spoštljivo in z občutkom.

In če bo na Medardov dan deževalo? Ljudsko izročilo bi reklo, da velja imeti dežnik pri roki. Sodobna vremenska napoved pa bo vseeno tista, ki bo povedala, ali ga bomo res potrebovali še naslednjih štirideset dni.

* Slike so simbolične