Mnogi so včeraj opazovali bliske, le redki pa poznajo ta dejstva

Včerajšnje neurje nad Pomurjem in Štajersko je spremljalo več kot 1200 udarov strel. Ob tej priložnosti smo zbrali nekaj zanimivih dejstev o enem najmočnejših in najbolj osupljivih pojavov v naravi.

Po podatkih Meteoinfo Slovenija so prehod večernega nevihtnega sistema poleg nalivov, sunkov vetra in manjše toče spremljale tudi številne razelektritve. V zgolj uri in pol so zabeležili več kot 1200 udarov strel.

Strela je bolj vroča od Sonca

Čeprav blisk traja le delček sekunde, so temperature v kanalu strele izjemno visoke. Dosežejo lahko okoli 30.000 stopinj Celzija, kar je približno petkrat več od temperature na površju Sonca.

Prav zaradi hitrega segrevanja zraka nastane tudi grmenje, ki ga slišimo nekaj trenutkov po blisku.

Strela lahko udari tudi daleč od nevihte

Mnogi menijo, da nevarnost mine, ko dež poneha. A to ni vedno res. Strela lahko udari tudi več kilometrov stran od nevihtnega oblaka, zato strokovnjaki svetujejo previdnost vse dokler se grmenje še sliši.

Mit, ki ne drži

Pogosto slišimo rek, da strela nikoli ne udari dvakrat na isto mesto. V resnici to ne drži. Visoki objekti, kot so stolpi, oddajniki ali nebotičniki, so lahko zadeti tudi večkrat v istem letu.

Zakaj najprej vidimo blisk?

Svetloba potuje veliko hitreje od zvoka. Zato blisk opazimo skoraj v trenutku, grmenje pa zaslišimo nekoliko pozneje. Če med bliskom in grmenjem preštejete tri sekunde, je strela udarila približno kilometer stran.

Vsako sekundo udari okoli sto strel

Po ocenah strokovnjakov po svetu vsako sekundo udari približno sto strel. To pomeni več kot osem milijonov udarov dnevno, zato sodijo strele med najpogostejše in hkrati najmočnejše naravne pojave na Zemlji.

Včerajšnji večerni spektakel nad severovzhodom Slovenije je tako še enkrat pokazal, kako mogočna in nepredvidljiva je lahko narava.