FOTO: V svet so poleteli kot lastovke in štorklje, a se vedno radi vračajo

Leto se je zavrtelo naokrog in na svojem srečanju so se v Renkovcih pri Turnišču pred časom zbrali potomci, vnuki, pravnuki z družinami in celo prapravnuki s svojimi družinami, ki jih vežejo spomini na dedka Jožefa Zvera in mamo Verno Zver iz Turnišča, po domače pri Čontalovih.

Letošnje srečanje je bilo že 28. po vrsti, saj, kot so povedali organizatorji, je spomin na dedka in babico še vedno živ. Njuni otroci so odraščali v kmečki prekmurski domačiji v Turnišču. Živeli so skromno, a so kaj kmalu zapustili družinsko ognjišče, pot pa jih je v iskanju boljšega in lažjega življenja vodila v svet.

Tako so se razkropili po Sloveniji, odšli na Nizozemsko in v Urugvaj. Vsak ima svojo življenjsko pot, saj so odšli v svet kot lastovke in štorklje, ki letijo daleč, a se vedno vračajo v isto gnezdo. Tako je tudi z rodbino Čontalovi. Vsak ima svojo življenjsko pot in svojo zgodbo.

Na srečanju rodbine Čontalovih so dan preživeli lepo in sproščeno, ob obujanju življenjskih zgodb. Kot so povedali, gre za veliko in povezano Čontalovo družino, v kateri se že leta prepletajo korenine prednikov, vsi pa še vedno spoštujejo in cenijo preteklost.

Letošnje srečanje rodbine Čontalovi so organizirali Bojan in Angelca Zver ter David Novak in Jasna Zver. Angelca Zver je srečanje popestrila s presenečenjem za vse zbrane. Prinesla je sliko štorklje, Bojan Zver pa je ob sliki štorklje pripravil še spominsko žganje, slivovko.

Besede, ki jih je zbranim namenila Angelca Zver, jim bodo ostale v lepem in trajnem spominu. Ob tem je dodala, naj jih tudi v prihodnje štorklja, kot simbol Prekmurja, še veliko let združuje in povezuje.

Omeniti velja tudi, da Bernarda Koroša Pantović z besedo in sliko piše ter ohranja kroniko srečanj Čontalove družine.

Ko so se srečali in pozdravili, so sedli za skupno mizo kot ena velika družina. Poleg različnih kulinaričnih dobrot niso manjkale niti prekmurske jedi in vinska kapljica iz bližnje vinske kleti.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

Tekst: Jože Žerdin, Foto: Osebni arhiv družine Čontala