Marko Geršak: »Vadba ni samo videz, ampak dobro počutje«

Poletje je čas, ko nas vleče v naravo. Več je sprehodov, kolesarjenja, plavanja, teka in drugih aktivnosti na prostem. A to še ne pomeni, da bi morali v toplejših mesecih popolnoma opustiti vadbo v zaprtih prostorih. Kot poudarja Marko Geršak, vodja programa BodyFit Slovenija, rekreacija ni vezana na letni čas, temveč na skrb za telo.

»Da, če mi želimo biti fit, moramo za to poskrbeti.«

Geršak vadbo primerja z osebno higieno. Tako kot si zobe lahko umijemo vsak dan, ker želimo poskrbeti za zdravje, lahko tudi z redno vadbo skrbimo za telo, prekrvavitev, gibljivost in boljše počutje. Po njegovih besedah fitnes poleti ni nujno nadomestilo za aktivnosti na prostem, temveč priprava telesa na vse poletne izzive, od hoje v hribe do plavanja in kolesarjenja.

Poleti telo potrebuje spanec, tekočino in kakovostno hrano

V vročih dneh se marsikdo hitreje utrudi, težje najde motivacijo ali pa ga visoke temperature odvrnejo od gibanja. Geršak zato opozarja, da sta za dobro fizično aktivnost ključni dve osnovi: kakovostna regeneracija in zadostna hidracija.

To pomeni, da mora biti telo spočito, naspano in pripravljeno na napor. Prav tako je poleti še posebej pomembno, da ne pozabimo na tekočino. »Tekočina je osnova,« poudarja Geršak, ob tem pa dodaja, da naj bo prehrana kakovostna, z dovolj vlaknin, zelenjave, sadja in lokalnih sezonskih živil.

Vadba v klimatiziranih prostorih je lahko poleti tudi praktična prednost, saj omogoča, da posameznik svoj vadbeni načrt izvede ne glede na vročino, neurje ali druge vremenske razmere.

Za začetek ni treba veliko, pomembna je rednost

Na vprašanje, kaj bi svetoval nekomu, ki razmišlja, da bi to poletje končno začel vaditi, Geršak odgovarja zelo neposredno: »Da ne razmišlja, ampak da samo začne.«

Po njegovih besedah ljudje pogosto preveč tehtamo, primerjamo in odlašamo, dokler začetni zagon ne izgine. Gibanje pa je pogosto najboljši odgovor takrat, ko začutimo padec energije, slabši spanec, bolečine ali splošno utrujenost.

Pri tem opozarja, da največja napaka ni premajhna intenzivnost, temveč pretiravanje na začetku. Bolje je začeti z manj, denimo z eno vadbo na teden, a pri tem vztrajati skozi vse leto. Rednost je pomembnejša od kratkotrajnega navdušenja.

»Manj je absolutno več in potem, ko manj začneš, lahko zelo hitro v dveh, treh mesecih preraste na več in ti ne bo preveč.«

Navada se gradi skozi leto, ne skozi en mesec

Geršak poudarja, da veliko ljudi z vadbo odneha že v prvem ali drugem mesecu. Po njegovih besedah je zato pomembno, da se človek na različne načine zaveže novi navadi, bodisi z dogovorom doma, nakupom opreme, članarino ali jasnim osebnim ciljem.

Prava sprememba se običajno pokaže po daljšem obdobju. Po približno enem letu redne vadbe marsikdo ugotovi, da brez gibanja težje funkcionira, se slabše počuti ali hitreje začuti bolečine.

Ob tem Geršak opozarja tudi na drugo skrajnost: ko se človek zaradi boljše kondicije začne počutiti bistveno mlajšega, lahko začne pretiravati. Moč, vitalnost in mišična masa se lahko izboljšajo tudi v poznejših letih, vendar je previdnost še vedno nujna, saj se telo pri starejših poškodbah ne obnavlja tako hitro kot v mladosti.

Vadba naj ne bo le lov za videzom

Čeprav se del ljudi za vadbo odloči zaradi videza, prevelike telesne teže ali pritiska družbenih omrežij, Geršak poudarja, da bi moralo biti v ospredju predvsem zdravje. Mnogi pridejo po pomoč šele takrat, ko jim vadbo priporoči zdravnik, torej ne več preventivno, ampak že zaradi zdravstvenih težav.

Po njegovem mnenju je iskanje popolnega telesa pogosto nesmiselno, saj ljudje hitro najdemo nekaj, s čimer nismo zadovoljni. Veliko pomembnejše je, da se v svojem telesu počutimo dobro in da nam omogoča vsakodnevne aktivnosti, delo, domača opravila in ukvarjanje s športom.

»Zelo fino pa je, da si zadovoljen sam s svojim telesom.«

Po 30. letu mišična masa začne upadati

Geršak opozarja, da je gibalna kultura pomembna že v otroštvu. Otroci, ki se zgodaj navadijo gibanja, imajo večjo možnost, da bodo aktiven življenjski slog ohranili tudi pozneje. Pri tem pa je pomembno, da starši otrok ne silijo pretirano, ampak jim omogočijo strokovno, strukturirano in zdravo gibanje.

Posebej pomembno obdobje nastopi po 30. letu, ko se začnejo procesi v telesu upočasnjevati. Če človek ni dovolj aktiven, lahko začne mišična masa hitro upadati. Geršak opozarja, da je lahko do 40. leta ta delež že občutno manjši kot pri 30. letu, nato pa se upad lahko še nadaljuje.

Dobra novica je, da se lahko mišična masa z ustrezno vadbo ohranja tudi v zelo pozni starosti. To vpliva tudi na imunski sistem, funkcionalnost telesa in kakovost gibanja.

Najpogostejše napake so jojo učinek, napačna izvedba in premalo osredotočenosti

Tudi tisti, ki že redno vadijo, se včasih znajdejo na točki, ko ne vidijo želenega napredka. Geršak kot eno od pogostih napak izpostavlja jojo učinek, pri katerem ljudje večkrat letno začnejo stroge diete, izčrpajo telo, izgubijo nekaj kilogramov, nato pa vse pridobijo nazaj ali celo poslabšajo ravnovesje v telesu.

Druga pogosta težava je napačna izvedba vaj. Ljudje pogosto izvajajo vaje tako, kot jim je lažje ali prijetneje, ne pa nujno tako, kot je za telo optimalno. Posledica so lahko preobremenjeni sklepi, bolečine v hrbtenici, ramenih ali vratu ter slabši rezultati.

Zato Geršak poudarja pomen strokovnega vodstva. Trener lahko posameznika opazuje, opozori na napake in mu pomaga izboljšati kakovost vadbe. Pomembna pa je tudi osredotočenost.

»Ko pa vadite, pa vadite zares.«

Po njegovih besedah naj bo čas vadbe namenjen vadbi, čas po njej pa druženju, klepetu, sprostitvi in regeneraciji. Prav v tej jasni ločnici se pogosto skriva razlika med vadbo brez učinka in vadbo, ki dolgoročno prinaša rezultate.

V avgustu napovedujejo tudi Fusion Balance dogodek v mestnem parku v Murski Soboti, kjer želijo ustvariti prijetno vadbeno vzdušje z več sto udeleženci.

Poletna vadba tako ni vprašanje izbire med fitnesom in naravo. Največ lahko naredimo takrat, ko oboje povežemo: telo pripravimo z redno, premišljeno vadbo, nato pa poletje izkoristimo za gibanje na prostem, dobro počutje in več energije.

Naslovna slika: Dani Kolarič, Slike v članku so simbolične