Gregorčič opozarja: »Vročina bo vztrajala vse do začetka julija«

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so pred začetkom nove sezone vročinskih valov opozorili, da se bo vročina v prihodnjih dneh stopnjevala, najizrazitejša pa bo po pričakovanjih na Primorskem, predvsem na Goriškem, v Vipavski dolini in Slovenski Istri. Meteorolog ARSO Brane Gregorčič je napovedal, da bodo tam temperature od nedelje naprej dosegale in ponekod tudi presegale 35 stopinj Celzija.

Kot je pojasnil, vročinski val ne nastopi čez noč, se bo pa vročina v prihodnjih dneh stopnjevala ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Največja odstopanja od dolgoletnih povprečij pričakujejo na Iberskem polotoku, v Franciji, Švici in severni Italiji, kjer bodo temperature lahko od povprečja višje za šest do deset stopinj Celzija.

»Že danes bo marsikje temperatura presegla 30 stopinj. Potem pa bo takšna vročina, torej s popoldanskimi temperaturami nekje med 30 in 35 stopinj v osrednji Sloveniji, vztrajala vse do začetka meseca julija,« je povedal Gregorčič. Dodal je, da kakšne bistvene ohladitve vmes ni pričakovati, obremenitev pa se bo povečevala tudi zaradi toplejših noči.

Po njegovih besedah bodo jutranje temperature že od nedelje naprej marsikje na meji, ko govorimo o res toplih oziroma ponekod celo tropskih jutrih. Ker so junija noči najkrajše, sonce pa najmočnejše, lahko dotok vročega zraka hitro poveča toplotno obremenitev. Na ARSO so že začeli z rumenim opozorilom, stopnjo opozoril pa bodo po potrebi dvigovali, ko bo vročina dolgotrajnejša in izrazitejša.

Klimatologinja ARSO Katja Kozjek Mihelec je pojasnila, da o vročinskem valu govorimo takrat, ko imamo neprekinjeno, dalj časa trajajoče obdobje vročine, ki je lahko nevarna za žive organizme. ARSO je leta 2017 pripravil uradno definicijo vročinskega vala za Slovenijo: gre za obdobje vsaj treh zaporednih dni, ko je povprečna dnevna temperatura zraka nad mejno vrednostjo za posamezno podnebno območje.

Za nižine osrednje in vzhodne Slovenije je ta meja 24 stopinj Celzija, za Primorsko 25 stopinj Celzija, za višje ležeča območja pa 22 stopinj Celzija. Kot je poudarila, pri definiciji ni upoštevana le najvišja temperatura, ampak povprečna dnevna temperatura, saj k vročinskemu stresu pomembno prispevajo tudi jutranje in večerne temperature, zlasti kadar se telo ponoči ne more ohladiti.

Na ARSO opažajo, da se v Sloveniji v zadnjih desetletjih število vročinskih valov povečuje, podaljšuje pa se tudi dolžina najdaljšega vročinskega vala. Prvi vročinski val v letu se pojavlja prej kot v preteklosti. Pred letom 1990 so bili vročinski valovi redkejši in krajši, v zadnjih desetletjih pa so postali pogostejši.

Med najbolj izrazitimi vročimi leti so izpostavili 2003, 2013, 2022 in 2024. Leta 2013 je bil v večjem delu Slovenije zabeležen najmočnejši vročinski val doslej, takrat pa je bil dosežen tudi slovenski temperaturni rekord. 8. avgusta 2013 so na letališču Cerklje ob Krki izmerili 40,8 stopinje Celzija, rekord pa še vedno velja.

Izstopalo je tudi poletje 2022, ko je bil na Primorskem v drugi polovici julija zelo dolg vročinski val. Na postaji Koper je temperatura nad mejno vrednostjo vztrajala skoraj ves mesec, v istem obdobju pa so Kras prizadeli obsežni gozdni požari. Junij 2024 je bil po besedah klimatologinje izreden, saj je bil rekordno topel, rekordno suh in rekordno osončen. Takrat je bil dosežen tudi nov slovenski junijski rekord: 26. junija so v Dobličah pri Črnomlju izmerili 38,4 stopinje Celzija.

Kozjek Mihelec je opozorila, da se bo vročinski stres v prihodnosti še stopnjeval. Ocene podnebnih sprememb do konca 21. stoletja kažejo, da bo temperatura še naprej naraščala, do konca stoletja pa lahko pričakujemo še dodaten dvig za dve do tri stopinje Celzija. To pomeni več tropskih noči, ko temperatura ponoči ne pade pod 20 stopinj Celzija, in več vročih dni, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija.

»Taki vročinski valovi bi lahko v resnici v prihodnosti bili nekaj običajnega, lahko pa pričakujemo tudi še poletja, ki bodo še bolj topla kot ta, kot smo jih imeli doslej,« je opozorila klimatologinja.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tem poudarjajo, da je treba v času visokih temperatur zaščititi zdravje. Zdravnica specialistka dr. Simona Perčič je opozorila, da bodo vročinski valovi v prihodnosti intenzivnejši, daljši in pogostejši, posledice za zdravje pa zato težje. Posebej ranljivi so starejši, otroci, kronični bolniki, ljudje, ki jemljejo nekatera zdravila, delavci na prostem, prebivalci mest in ljudje s slabšimi bivalnimi razmerami.

Najpogostejše težave zaradi vročine so slabo počutje, dehidracija in kožni izpuščaji, hujša zapleta pa sta vročinska izčrpanost in vročinska kap. Pri vročinski izčrpanosti se lahko pojavijo močno znojenje, onemoglost, hladna in bleda koža, hiter in šibak utrip, slabost, omotica ter bruhanje. Osebo je treba umakniti v hladnejši prostor, jo poleči, razrahljati oblačila, ji po požirkih dajati tekočino in jo hladiti z obkladki.

Pri vročinski kapi je treba ukrepati takoj. Znaki so vroča koža, hiter in močan utrip, krči ter lahko tudi motnje zavesti. »Takoj pokličemo 112 in umaknemo osebo v hladen prostor in jo hladimo,« je poudarila Perčič. Če je oseba nezavestna, je ne smemo siliti s tekočino, saj lahko pride do zadušitve.

NIJZ svetuje, naj ljudje v vročih dneh zmanjšajo izpostavljenost vročini, omejijo fizično aktivnost in jo prestavijo na zgodnje jutranje ali pozne popoldanske ure. Priporočajo umik v naravo ali hlajene prostore, kot so knjižnice, muzeji in druge javne stavbe. Pomembna so lahka oblačila iz naravnih materialov ter zadosten vnos tekočine.

»Odrasla oseba potrebuje preko dneva približno dva litra tekočine,« je poudarila zdravnica in dodala, da je to eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje dehidracije. Posebno pozornost je treba nameniti starejšim, tudi osamljenim znancem ali sosedom, preveriti njihovo počutje, zalogo zdravil in poskrbeti, da imajo tekočino na dosegu roke.

NIJZ svetuje tudi zaščito pred soncem. Med 10. in 17. uro se je priporočljivo izogibati neposrednemu soncu, uporabljati pokrivala, sončna očala in zaščitno kremo z najmanj zaščitnim faktorjem 30. Ob vročini je priporočljiva lažja hrana, predvsem sadje in zelenjava, prav tako pa je treba paziti na pravilno shranjevanje hrane.

Strokovnjaki ob začetku vročinskega obdobja prebivalcem svetujejo, naj redno spremljajo napovedi in opozorila ARSO ter pravočasno prilagodijo svoje dejavnosti. Pred nami je namreč obdobje, ko bo vročina vztrajala dlje časa, najbolj izrazita pa bo na zahodu države in na Primorskem.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

Foto: Sašo Rakić