FOTO: Kam je izginil vsak evro? Strokovnjaki so razkrili, zakaj denar tako hitro kopni

Na Ljudski univerzi Murska Sobota so v četrtek, 18. junija 2026, pripravili zaključno konferenco projekta Finančna pismenost, na kateri so predstavili izvedene aktivnosti, dosežene rezultate in izkušnje udeležencev. Projekt je bil namenjen krepitvi znanj, ki jih posamezniki potrebujejo pri vsakodnevnem ravnanju z denarjem, od osebnih financ, kreditov, zavarovalništva in davkov do varne uporabe digitalnih finančnih storitev.

Projekt je financirala Evropska unija iz instrumenta Next Generation EU, v Sloveniji pa je bil izveden v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost. Med partnerji projekta so sodelovali Ljudska univerza Lendava kot vodilni partner, Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona, Izobraževalni center GEOSS, Ljudska univerza Murska Sobota in Osnovna šola Antona Žnidaršiča z območno enoto Ljudske univerze Ilirska Bistrica.

Direktor Ljudske univerze Murska Sobota Dejan Dravec je poudaril pomen projekta in ob tem opozoril, da je bilo zanimanje med udeleženci večje od razpoložljivih mest. Kot je povedal, so v drugem delu izvedbe začeli nastajati seznami čakajočih, zato bi si želeli, da bi se projekt nadaljeval.

Vsebinska vodja projekta Darja Blagić je pojasnila, da so na Ljudski univerzi Murska Sobota izvedli tri javno veljavne programe. Program Pot do finančne svobode je bil namenjen mladim do 35. leta, program Seniorji v akciji starejšim nad 55 let, program Obvladujem svoje finance pa vsem generacijam. Poleg tega so izvedli še pet neformalnih 40-urnih programov, med njimi Sodobne finance, Finance so za vse in Upravljanje financ v digitalni dobi.

V programe je bilo skupaj vključenih 96 udeležencev. Zaradi omejitve števila udeležencev v posameznih skupinah so lahko sodelovali predvsem tisti, ki so si res želeli pridobiti nova znanja. Blagić je poudarila, da programi niso bili namenjeni le teoriji, temveč predvsem praktičnim znanjem, ki jih lahko udeleženci uporabijo v vsakdanjem življenju. Med drugim so spremljali osebno porabo in se učili, kako bolje razumeti, kam odhaja njihov denar. »Dobili smo preglednice, kamor smo vpisovali čisto vsak porabljen evro, tudi za tisto kavo, ki smo jo pozabili, in tudi za tisto kavo na avtomatu, ki smo jo pozabili. Beležili smo, da smo res potem vedeli, kam je izginil vsak evro, ki smo ga dobili,« je povedala Blagić.

Poseben poudarek so namenili tudi digitalni pismenosti v finančnem sektorju, predvsem pri starejših udeležencih. Predavatelj Dominik Letnar je pojasnil, da so udeležencem predstavili uporabo spletnih in mobilnih bančnih storitev, zdravstvenih digitalnih storitev, varno spletno plačevanje ter načine prepoznavanja spletnih prevar. Opozoril je, da se področje hitro spreminja, zato je pomembno, da uporabniki ostajajo pozorni in sproti nadgrajujejo svoje znanje.

Na nevarnosti pri uporabi spletnih storitev je opozoril tudi udeleženec Franc Fujs, ki je izpostavil predvsem previdnost pri poslovanju prek elektronskih medijev. Kot je povedal, mu je največ pomenilo znanje o plačevanju prek mobilnih naprav, spletnem plačevanju in spletnem naročanju izdelkov. Na vprašanje, ali bo zdaj lažje živel s pridobljenim znanjem, je odgovoril: »Lažje, sigurno. Lažje, sigurno. Pa tudi malo pravim, bom verjetno bolj previden.«

Zaključna konferenca je pokazala, da je finančna pismenost pomembna za vse generacije, saj se z vprašanji osebnih financ, varčevanja, kreditov, zavarovanj, davkov in spletnega plačevanja srečuje vsak posameznik. Projekt je udeležencem ponudil uporabna znanja za vsakdanje življenje, hkrati pa pokazal, da je zanimanje za tovrstne programe veliko.

Več fotografij v spodnji galeriji ...