Se nam obeta zima brez pravega snega? To kažejo prvi izračuni

Po poročanju portala Severe Weather Europe se nad oceani oblikuje vremenska slika, ki bi lahko pomembno vplivala na zimo 2026/2027. V ospredju sta dva velika dejavnika: hladna anomalija v severnem Atlantiku in zelo močan El Niño v Tihem oceanu. 

Gre za zelo zgodnje napovedi, zato jih je treba razumeti kot prve signale, ne kot dokončno vremensko napoved. Kljub temu so ti signali zanimivi, saj lahko veliki oceanski vzorci vplivajo na razporeditev zračnih mas, zračni tlak in temperature v zimskih mesecih.

Kaj se dogaja nad Atlantikom?

V severnem Atlantiku se znova krepi območje hladnejše morske površine, ki ga vremenoslovci pogosto imenujejo »hladni madež«. Takšna območja nastanejo tam, kjer so morski tokovi, zračni tlak in vreme med seboj močno povezani.

Po podatkih, ki jih povzema Severe Weather Europe, je ta hladna anomalija letos večja kot lani, ponekod pa so temperature površine morja v glavnem območju od 0,5 do 2 stopinji Celzija nižje kot v enakem obdobju lani. 

Zakaj je to pomembno? Severni Atlantik ima velik vpliv na vreme v Evropi. Morski tokovi, med njimi tudi sistem, povezan z Zalivskim tokom, pomagajo prenašati toploto iz tropskih območij proti severu. Ko se v tem delu oceana pojavijo izrazite anomalije, lahko to nakazuje spremembe v večjih vremenskih vzorcih.

Hkrati se krepi zelo močan El Niño

Drugi pomemben dejavnik je močan El Niño v tropskem Tihem oceanu. El Niño pomeni segrevanje dela Tihega oceana, kar lahko vpliva na vreme po vsem svetu.

Severe Weather Europe navaja, da bi lahko bil El Niño v sezoni 2026/2027 zelo izrazit, kar pomeni, da lahko močno vpliva na zimske vremenske vzorce. Takšni dogodki pogosto spremenijo razporeditev območij visokega in nizkega zračnega tlaka, posledice pa se lahko poznajo tudi v Evropi. 

Kaj modeli kažejo za Evropo?

Za Evropo so prvi signali precej jasni: z napredovanjem zime naj bi se povečevale tople anomalije. To pomeni, da vremenski modeli za večji del Evrope nakazujejo višje temperature od dolgoletnega povprečja, predvsem zaradi krepitve območja visokega zračnega tlaka z juga.

Preprosto povedano: če se bodo trenutni signali uresničili, bi lahko bila Evropa v zimi 2026/2027 pogosteje pod vplivom milejšega in toplejšega vremena.

To pa ne pomeni, da snega in mraza ne bo. Tudi v sicer toplejši zimi lahko pride do krajših hladnih prodorov, sneženja in zimskih epizod. Razlika je v tem, da bi lahko bile takšne epizode redkejše ali krajše, medtem ko bi bilo povprečje zime toplejše.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija leži na območju, kjer se pogosto prepletajo vplivi Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana. Zato je pri nas vreme pozimi lahko zelo različno že na majhnih razdaljah.

Če bi se napovedani evropski vzorec uresničil, bi to za Slovenijo lahko pomenilo predvsem večjo možnost milejše zime od običajne. To bi se lahko poznalo pri višjih temperaturah, manj dolgotrajnih hladnih obdobjih in manj ugodnih pogojih za sneg po nižinah.

Najbolj občutljive bi bile nižine, kjer je sneg že sicer močno odvisen od kratkotrajnih prodorov hladnega zraka. V takšnem vzorcu bi lahko bilo po nižinah več dežja kot snega, medtem ko bi bile razmere v gorah še vedno bolj zimske.

Vendar je treba poudariti, da za Slovenijo trenutno še ni mogoče zanesljivo napovedati, koliko bo snega, kdaj bodo hladni prodori in ali bo zima izrazito suha ali mokra. Dolgoročni modeli namreč bolje pokažejo širši vzorec za celino, precej slabše pa natančne razmere za posamezno državo.

Toplejša zima ne pomeni mirne zime

Če modeli kažejo toplejšo Evropo, to še ne pomeni, da bo zima nujno mirna. Ob toplejšem ozračju in aktivnem Atlantiku lahko pride tudi do obilnih padavin, vetrovnih obdobij ali hitrih vremenskih sprememb.

Za Slovenijo bi bil pomemben predvsem položaj območij visokega in nizkega zračnega tlaka nad Evropo. Če bi se nad Sredozemljem pogosto razvijala ciklonska območja, bi lahko imeli več padavin. Če bi prevladoval visok zračni tlak, pa bi bila zima lahko bolj suha, z več megle in temperaturnih obratov po nižinah.

Napoved je še zelo zgodnja

Portal Severe Weather Europe poudarja, da gre za zelo dolgoročne napovedi, ki temeljijo na oceanskih anomalijah in sezonskih modelih. Ti lahko pokažejo širši trend, ne morejo pa zanesljivo napovedati vremena za posamezen dan ali teden.

Za zdaj prvi signali kažejo, da bi lahko bila Evropa v zimi 2026/2027 bolj nagnjena k toplejšemu vremenu, kar bi lahko vplivalo tudi na Slovenijo. A dokončna slika bo precej jasnejša šele jeseni, ko bodo modeli imeli več podatkov o razvoju El Niña, Atlantika in polarnega vrtinca.

Do takrat velja: možna je milejša zima, a presenečenja niso izključena.

 *Slike so simbolične (Pexels)