Današnji ljudski pregovori napovedujejo, kakšna bo letina

Danes goduje sveta Marjeta, dan, ki je v ljudskem vremenskem izročilu že stoletja povezan z napovedmi za poletje, letino in jesenski pridelek. Naši predniki so verjeli, da vreme na ta dan razkriva marsikaj – od tega, kakšni bodo lešniki in orehi, do tega, kako uspešno bo sušenje sena.

V času, ko so bili ljudje močno odvisni od vremena, so pozorno spremljali vsak znak v naravi. Sveta Marjeta je veljala za enega izmed dni, ko naj bi dež, sonce ali nevihte napovedovali, kaj prinaša nadaljevanje poletja.

Najbolj znan pregovor pravi: »Ako je sv. Marjete dan deževen, lešnik bo tisto leto črviven.«

Ljudsko izročilo pravi, da deževen dan svete Marjete ni najboljša napoved za sadjarje. Če na ta dan dežuje, naj bi bilo manj orehov, lešniki pa naj bi bili pogosteje poškodovani. Prav tako naj bi bilo težje posušiti seno, ki je bilo nekoč ena najpomembnejših poletnih opravil na kmetijah.

Med ljudskimi pregovori najdemo tudi: »Če na dan sv. Marjete deži, orehov pričakovati ni, seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvoviti.« in: »Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije.«

Kmetje so v preteklosti dobro vedeli, kako pomembno je bilo nekaj zaporednih suhih dni za spravilo sena. Dolgotrajno deževje je lahko povzročilo, da se trava ni pravočasno posušila, pridelek pa je bil slabše kakovosti.

Sveta Marjeta je bila povezana tudi z nevihtami. Stari pregovor pravi: »Sv. Marjeta – grom in strelo obeta.« Če je na njen god grmelo, so ljudje verjeli, da leto ne bo najbolj naklonjeno lešnikom. Ohranil se je tudi pregovor: »Če ta dan grmi, lešnikov ni.«

Posebno mesto v ljudskem izročilu ima tudi proso: »O sv. Marjeti je latica, o sv. Jerneju je potica.« Pregovor opisuje razvoj prosa – ob sveti Marjeti naj bi se pokazali prvi znaki zorenja, do svetega Jerneja konec avgusta pa naj bi bilo že pripravljeno za uživanje.

Zanimivi so tudi pregovori, povezani z naravo in živalmi. Ljudje so nekoč govorili: »Sv. Marjeta kače pase.« S tem so opisovali čas, ko je poletna vročina že močno segrela tla in je bilo v naravi več plazilcev.

Čeprav danes vreme spremljamo s pomočjo satelitov, radarjev in računalniških napovedi, ostajajo ljudski pregovori dragocen del kulturne dediščine. Govorijo o času, ko so ljudje živeli v tesnem stiku z naravo in so iz njenih znamenj poskušali razumeti, kaj jih čaka na poljih, travnikih in v sadovnjakih.

Po ljudskem verovanju torej velja: če bo sveta Marjeta mokra, bo treba bolj potrpežljivo čakati na lepo vreme in dobro letino.

Vir: etno.muzej.si